Le za bogate? Evropa zahteva električne avte. Kje pa si jih sploh lahko privoščijo?

Kdo in v katerih evropskih državah si danes lahko privošči električni avtomobil? Foto: Gregor Pavšič

Evropski avtomobilisti svarijo, da EU ni pripravljena za enotni načrt dekarbonizacije

Podatki o razmahu električnih vozil kažejo na povezavo razvoja elektromobilnosti z nacionalnim BDP in subvencijami posamezne države članice, kažejo podatki evropskega združenja avtomobilskega proizvajalcev ACEA. Ti zato opozarjajo, da mora Evropska unija upoštevati različno raven razvoja električnih vozil v posameznih državah in da mora temu tudi prilagoditi cilje prihodnje dekarbonizacije.

EU je namreč tik pred sprejemom novih ciljev ravni toplogrednih plinov (predvsem CO2) po letu 2021. Zahteve EU so bile tudi neposreden povod za sprejem državne strategije goriv in vozil do leta 2030 v Sloveniji, ki takrat predvideva le še prodajo novih vozil z največ 50 grami izpusta CO2 na kilometer.

Neposredna povezava med BDP države članice in številom električnih vozil

"Evropski trg električnih vozil je zelo raznolik," poudarja Erik Jonnaert, generalni sekretar ACEA. Danes imajo med državami članicami le na zahodu Evrope električni avtomobili že več kot en odstotek tržnega deleža (med novo registriranimi vozili). To velja za države, kjer znaša BPD na prebivalca več kot 30 tisoč evrov. Na drugi strani ima polovica držav članic le 0,5 odstotka in manj tržnega deleža električnih vozil.

Pri državah z BPD na prebivalca 17 tisoč evrov je tržni delež električnih vozil skoraj ničeln. Dostopnost električnih vozil, ki so danes še draga in dosegljiva predvsem ob subvencijah in preostalih ugodnostih, je ključen dejavnik hitrosti razvoja elektromobilnosti.

Parkirišče za električne avtomobile v središču Osla na Norveškem. Foto: Gregor Pavšič

Primer "električne" Norveške in na drugi strani Grčije

"Številni jemljejo Norveško kot zgled. Toda tako kot je njihov BPD na prebivalca 64 tisoč evrov izjema, enako velja tudi za njihov 29-odstotni delež električnih vozil. Enako kot Norveško moramo opaziti tudi Grčijo, kjer so lani prodali le 32 električnih vozil.

To bi moralo biti opozorilo za odgovorne, ki sprejemajo nove politike. Merila prihodnje dekarbonizacije Evrope morajo biti realna, saj ne smemo predvidevati, da so vse države v enakem položaju kot peščica držav z razvitim trgom električnih vozil," dodaja Jonnaert.

Pet držav subvencij sploh ne ponuja

Pet držav članic za električna vozila ne ponuja nikakršnih subvencij in ugodnosti. To so Hrvaška, Poljska, Malta, Latvija in Estonija. Pri naših južnih sosedih so za prihodnje leto že napovedali subvencije, prav tako tudi znatna vlaganja v polnilno infrastrukturo.

Te se povsod po Evropi močno razlikujejo in najpogosteje zadevajo oprostitev različnih davkov. Tudi Norveška, kjer je vsak tretji novi registriran avto že električni, ne ponuja neposredne finančne subvencije. Električni avto je izvzet iz davka na uvoz.   

Nissanov leaf je slabih dveh mesecih prepričal 3.500 voznikov v Evropi, po celem svetu pa devet tisoč. Foto: Nissan

Preboj električnih vozil še počasen, a tudi zaradi omejene ponudbe trgovcev

Jonnaert poudarja, da bi morale države članice poleg skrbi za subvencije, ki so neposredni pospeševalec prodaje, še bolj skrbeti za vlaganja v polnilno infrastrukturo. Kdor se danes odloči za korak od dizelskih vozil, najpogosteje izbere avto z bencinskim ali kvečjemu hibridnim pogonom.

Preboj električnih vozil, kjer je tudi ponudba na trgu še vedno omejena, je za zdaj še počasen. Novi avtomobili, kot je nissan leaf, v slabih dveh mesecih ga je v Evropi kupilo 3.500 voznikov, kažejo na potencial prostornih električnih vozil z več 100 kilometri realnega dosega.