Gregor Pavšič

Nedelja,
26. 2. 2023,
22.55

Osveženo pred

1 leto, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,14

2

Natisni članek

Natisni članek

Ford Pike's Peak

Nedelja, 26. 2. 2023, 22.55

1 leto, 8 mesecev

Pikes Peak in ford supervan4

"Kombi" iz Avstrije za napad na slavni Pikes Peak #foto

Gregor Pavšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,14

2

Ford supervan | Fordov kombi z dva tisoč "konji" in štirimi elektromotorji. | Foto Ford

Fordov kombi z dva tisoč "konji" in štirimi elektromotorji.

Foto: Ford

Cesta na ameriški Pikes Peak je prizorišče ene najbolj atraktivnih avtomobilskih dirk, Fordov prototip supervan4 pa tehnološko izjemen prototip s štirimi motorji, dva tisoč "konji" in pospeškom do sto kilometrov na uro v manj kot dveh sekundah. Za Ford so ta kombi razvili v Avstriji.

Ameriško gorsko dirko na slavni Pikes Peak v Koloradu so prvič izpeljali leta 1916, ko je bil v konkurenci tudi Fordov model T. Več kot sto let pozneje bodo pri Fordu to cesto proti oblakom napadli z zanimivim električnim kombijem supervan4, ki so ga tehnološko razvili v Avstriji. Za volanom bo izkušeni Romain Dumas, ki je rekord Pikes Peaka postavil z električnim Volkswagnovim prototipom.

Rekord Pikes Peaka drži Romain Dumas z volkswagnom ID.R. | Foto: Volkswagen Rekord Pikes Peaka drži Romain Dumas z volkswagnom ID.R. Foto: Volkswagen 156 ovinkov do cilja dobrih 4.300 metrov nad morjem

Tekmovalna proga je dolga 20 kilometrov in ima 156 ovinkov. Cilj je na višini 4.302 metra, višinska razlika med štartom in ciljem pa znaša 1.440 metrov. V dozdajšnjih stotih izvedbah je dirka pripravila več nepozabnih prizorov.

Najbolj znamenita med njimi ostaja vožnja Arija Vatanena s Peugeotovo specialko skupine B, dirkalnikom 405 T16. Konec osemdesetih je Pikes Peak za odlično promocijo, potem ko so v svetovnem reliju ukinili skupino B, poleg Peugeota izkoristil tudi Audi. V zadnjem desetletju je dirka zunaj ZDA zaslovela po izjemni vožnji in rekordu Sebastiena Loeba s Peugeotovim prototipom 208 T16, Volkswagen pa je z Dumasom za volanom električnega prototipa ID.R rekord postavil pred petimi leti.

Če je Ford z modelom T leta 1916 do vrha potreboval 28 minut in 3 sekunde, znaša Dumasov rekord 7 minut in 57 sekund. Danes je cesta do vrha Pikes Peaka seveda že asfaltirana.

Ford supervan | Foto: Ford Foto: Ford

Ford supervan | Foto: Ford Foto: Ford

Fordov tehnološki partner je STARD z Dunaja

Ford se letos junija v ameriški Kolorado podaja s tehnološko izjemnim avtomobilom. To je več milijonov evrov vredni prototip supervan4, ki ga je razvilo avstrijsko podjetje STARD. Njegov ustanovitelj je nekdanji voznik relija Manfred Stohl, izvršni direktor podjetja pa je Michael Sakowicz. STARD je namenjen visokotehnološkim projektom in razvoju električnih pogonov ter elektronskih enot za nadzor baterij v najzmogljivejših aplikacijah.

Namesto dobaviteljem raje zaupajo lastnemu razvoju

Pred desetletjem je želel Stohl na električni pogon predelati enega izmed svojih klasičnih reli avtomobilov. Na javnem razpisu jim je uspelo pridobiti del potrebnih sredstev, nato pa se jim je razvoj zapletel zaradi nedobavljivosti baterijskega dela avtomobila. Dobavitelj baterij, s katerim so imeli sklenjeno pogodbo, ni opravil svojega dela dogovora. Takrat so se Avstrijci odločili, da bodo vse ključne sestavne dele električnega pogona začeli razvijati sami.

Manfredov Stohl Racing je nekoč zaposloval nekaj mehanikov in inženirjev za klasične bencinsko gnane reli avtomobile, danes podjetje Stohl Group, del katerega je tudi STARD, skupno zaposluje že več kot 30 inženirjev s povsem drugega informacijsko-programskega področja. Dunajčani so postali že druga avstrijska družba za področje visokozmogljivih električnih avtomobilov, in sicer po Kreisel Electric iz bližine Freistadta pri Linzu – tega poznamo kot sodobavitelja hibridnih pogonov v svetovnem prvenstvu v reliju in kot dobavitelja električnih pogonov v svetovnem prvenstvu v relikrosu.

Manfred Stohl nam je lani prvoosebno pokazal zmogljivosti električnega dirkalnika opel corsa e. | Foto: Gregor Pavšič Manfred Stohl nam je lani prvoosebno pokazal zmogljivosti električnega dirkalnika opel corsa e. Foto: Gregor Pavšič

Zakaj supervan z oznako4? Ta električni prototip so izdelali na karoserijski osnovi forda transita custom, kar pa ni prvi podoben poskus. To je namreč že četrti visokozmogljiv Fordov kombi za posebne potrebe. Prvega so za avtomobilski zbor v Brands Hatcu izdelali že leta 1971. Takrat so v transita prve generacije vgradili šasijo forda GT40 in sredinsko postavljeni osemvaljni motor s 400 "konji".

Poleg Stohla je električno "pošast" peljal le še Max Verstappen

Fordov dirkaški kombi zmore s štirimi elektromotorji okrog dva tisoč "konjev" sistemske moči, torej skoraj dvakrat toliko, kot jih ima Teslin model S plaid s tremi elektromotorji. Poleg izjemne moči nudi pogon še 1.800 njutonmetrov navora. Električna energija se hrani v majhni bateriji s kapaciteto 50 kilovatnih ur. Dosega je dovolj za okrog 35 kilometrov – torej za približno krog in pol po nemškem Nordschleifu. Do sto kilometrov na uro lahko supervan4 pospeši v manj kot dveh sekundah.

STARD in Ford sta supervan4 lani premierno pokazala v britanskem Goodwoodu, Stohl ga je nato promocijsko vozil tudi na zadnji hitrostni preizkušnji lanskega relija za svetovno prvenstvo v Španiji. Domnevno prvi, ki je poleg Stohla smel sesti za volan te električne pošasti, je bil dvakratni svetovni prvak formule ene Max Verstappen. Moštvo RedBulla je sklenilo prihodnje partnerstvo na področju motorjev s Fordom in supervan4 bo del skupnih promocijskih aktivnosti.