Petek, 4. 2. 2022, 22.08
2 leti, 2 meseca
Kako v Sloveniji izboljšati obseg alternativnih pogonov?
Zakaj smo na repu Evrope? To so predlogi avtotrgovcev.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,26
22
Avtomobilski trgovci v Sloveniji že imajo ideje, kako povečati delež alternativnih pogonov med novimi avtomobili - v tem pogledu smo na samem repu držav Evropske unije. Poleg izboljšanja infrastrukture so to tudi sredstva podnebnega sklada. Zdajšnje simbolične prejemke bi trgovci zamenjali za večja sredstva, ki bi bila sorazmerna z vplivom prometa na obseg državnih toplogrednih izpustov. Na pristojne državne organe bodo naslovili tudi vprašanje dodatnih subvencij, kadar bi starejši avtomobil zamenjali za novejšega z elektrificiranim pogonom.
Volkswagen ID.4 in tesla model 3 sta bila lani v Sloveniji najbolje prodajana električna avtomobila.
V Sloveniji smo lani prodali dobrih 1.600 električnih avtomobilov, kar je bil podoben izkupiček kot predlani. Medtem ko je lani prodaja električnih vozil in priključnih hibridov v Evropi doživela velik porast, je v Sloveniji uradno delež alternativnih pogonov - med te štejemo tudi samopolnilne hibride in avtoplin - komaj 15-odstoten. Na vrhu je Norveška, kjer je ta delež višji za več kot 70 odstotnih točk, a tudi v bolj primerljivih državah so ti deleži mnogo višji. Tako nizek delež za zdaj prav gotovo ni spodbuden, saj pomeni tudi zaostajanje za sprejetimi evropskimi cilji iz Pariškega sporazuma. Znotraj avtomobilske industrije v Sloveniji se odgovorni problematike zavedajo in priznavajo, da je na trgu še veliko neizkoriščenega potenciala.
"Rast se je znatno upočasnila, čeprav bi skladno z državno strategijo na tem področju moralo priti do eksponentne rasti, če bi želeli doseči ciljno število električnih vozil do leta 2025 in 2030. Trenutno je promet edini sektor, v katerem se emisije ne znižujejo, pač pa močno rastejo," pravi Marko Škriba, direktor znamke Volkswagen v Sloveniji.
"Polnilna infrastruktura sicer zadošča za trenutno število električnih vozil v obtoku, ne omogoča pa bistvenega povečanja. Ključna težava bo polnjenje v domačem okolju, saj je hitro polnjenje na javnih polnilnicah izredno drago," meni David Jurič, direktor Summit Motors Ljubljana.
Koliko električnih avtomobilov bo Slovenija potrebovala? Kmalu očitno sledi nov izračun.
Škriba dodaja, da si s strani države želijo bolj jasne strategije, kako naj bi se električna mobilnost v Sloveniji razvijala v prihodnjih letih. Po njegovem mnenju je treba vprašanje širitve polnilnega omrežja aktivno nasloviti in določiti želeni razvoj v prihodnjem obdobju ter ga ustrezno spodbuditi. Prav tako bo treba ponovno preračunati potrebno število električnih vozil za prihodnja leta.
"Prav gotovo so na prodajne številke vplivale aktualne težave s polprevodniki in polnimi proizvodnimi kapacitetami. Drugi razlog je konkretno znižanje subvencij v zadnjih dveh letih. V Sloveniji je premalo polnilnic na sto kilometrov cest oziroma na splošno je polnilna infrastruktura težko dosegljiva vsem, predvsem pa nezadostno razvita in razvejana. Smo med tistimi državami, ki imajo v EU najmanj polnilnic na sto kilometrov. Zelo je otežena montaža polnilnic v skupnih garažah ali drugih skupnih parkiriščih in pred bloki," meni Adam Kavšek, ki je kot direktor podjetja P Automobil Import v Sloveniji odgovoren za prodajo Peugeotove znamke.
Stališče avtotrgovcev: Dobimo naj sredstva, ki so sorazmerna z deležem izpustov na račun prometa
"Aktivno se bomo vključili v razpravo okrog porabe sredstev podnebnega sklada, v katerega se letno zbere okrog sto milijonov evrov sredstev, skupaj s prenosi iz preteklih let pa je letno na voljo približno 130 milijonov evrov. Zaenkrat se iz tega sklada trajnostni osebni mobilnosti nameni zgolj simbolična vsota," so v uradnem sporočilu zapisali pri Sekciji za vozila, ki deluje pod okriljem Trgovinske zbornice Slovenije. Sekcija združuje večino slovenskih avtomobilskih uvoznikov, v letošnjem letu pa jo bo vodil Danilo Ferjančič, sicer generalni direktor družbe Porsche Slovenija.
Ukrepom na področju trajnostne mobilnosti bi Sekcija namenila primerljiv delež sredstev, kot je delež, ki ga prispeva promet k izpustom toplogrednih plinov. Po njihovem mnenju bi bilo smiselno, da se sredstva usmeri na področja, kjer bo učinek največji. Sekcija bo zato dala pobudo za ustrezno spremembo Odloka o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe.
Ford kuga je najbolje prodajani priključni hibrid v Evropi. "Dejstvo je, da hibridni in priključno-hibridni pogonski sklopi v Sloveniji niso deležni nobene spodbude, hkrati pa predstavljata ta dva pogona večinski delež v prodaji novih elektrificiranih vozil. Razlogi za počasnejše prilagajanje slovenskega trga električni mobilnosti so relativno nizke subvencije in olajšave ob nakupu električnih vozil v primerjavi z EU državami z najvišjim deležem električnih vozil, slabo razvita infrastruktura polnjenja in nižja kupna moč povprečnega slovenskega potrošnika v primerjavi z najvišje kotirajočimi EU državami," pravi David Jurič, direktor Summit Motors Ljubljana.
Ekološka subvencija za dodatek ob zamenjavi več kot deset let starega vozila?
Na slovenskem avtomobilskem trgu je danes tudi okrog 200 tisoč vozil, ki imajo motorje z notranjim izgorevanjem standardov od Euro 1 do Euro 3. Ti predstavljajo tisti starejši del voznega parka, ki ima tudi okoljsko bolj sporne in manj "čiste" motorje.
Zato pri Sekciji predlagajo dodatno ekološko subvencijo, ki bi jo namenila država ob nakupu popolnoma električnega ali hibridnega avtomobila oziroma ob menjavi več kot deset let starega vozila za novega.
Uradna avtomobilska prodajna statistika v Sloveniji, ki jo dobi tudi ACEA, je sicer lahko pogosto zavajajoča. Vključuje tudi prodajo tako imenovanih enodnevnih registracij oziroma prodajo avtomobilov v tujino. To prodajo je težko natančno izluščiti.
Sekcija bo zato tudi v letošnjem letu prek ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca in državnega sekretarja Blaža Košoroka predlagala pospešitev sprejetja novega pravilnika na ministrstvu za infrastrukturo. Sekcija ima zaradi nesprejetega pravilnika še vedno težave na področju pridobivanja podatkov o enodnevnih registracijah. Delovna skupina bo predlagala, da infrastrukturno ministrstvo v baze podatkov dodajo nove kriterije, ki bi v statističnih podatkih bolj natančno predstavljali vozila na alternativni pogon.
"Zagotovo je eden od glavnih razlogov nizkega deleža prodaje električnih vozil ta, da je v Sloveniji manjša kupna moč. Električna vozila so zaradi cen težje dostopna mladi populaciji, ki sicer kaže več interesa, medtem ko se starejši, klasični oziroma povprečni uporabniki držijo starih navad in stvari, ki so jih vajeni. V letošnjem letu je v zakonodaji že prišlo do sprememb, vezanih na nakup električnih vozil za pravne osebe, a sočasno so zanje tudi ukinili subvencije. Ne morem reči, da ni bil storjen prvi korak, a od cilja in od dejanskega razvoja popolne infrastrukture smo še precej oddaljeni," pravi Adam Kavšek, ki v Sloveniji vodi znamko Peugeot.
Iz Prekmurja do morja manj kot 300 kilometrov: je to razlog za nezanimanje za (drage) priključne hibride?
Slovenija je po prodaji električnih avtomobilov sicer v tretjem razredu evropskih držav, lani je namreč njihov tržni delež znašal dobre tri odstotke. Za evropskim povprečjem zaostajamo tudi pri samopolnilnih hibridih, najbolj pa v oči bode podpovprečna prodaja priključnih hibridov. Čeprav so pred nami na evropskem zemljevidu tudi z vidika BDP-ja primerjive države, na prodajne rezultate poleg visokih cen priključnih hibridov vplivajo tudi majhne razdalje.
Zanje v veliki večini zadostuje električni avtomobil, česar na primer v velikih evropskih državah ne moremo trditi. Iz Murske Sobote v Koper je manj kot 300 kilometrov, v Nemčiji je denimo treba iz Munchna do Berlina prevoziti skoraj 600 kilometrov.
Trgovci opozarjajo: postopek spodbud je preveč zapleten
"Prvi razlog so spodbude. Vse države z rastjo prodaje si delijo stabilne, jasne, močne in enostavne podpore: subvencije, davčne olajšave, pozitivno diskriminacijo ... V Sloveniji je tovrstna podpora premajhna, še pomembneje pa je, da je dostop do pomoči preveč zapleten, pravila pa se prevečkrat spreminjajo. To pa kupcem preprečuje, da bi si upali iti v tako velike spremembe mobilnosti. Najnovejše spremembe za podjetja so pozitivne, pa vendar se še danes ukvarjamo s tem, kako jih prenesti v preprosto ponudbo za kupca," pravi Francois Delion, direktor družbe Renault Nissan Adriatic.
Delion ob tem prav tako s prstom kaže na ne dovolj razvito polnilno infrastrukturo in tudi način nakupa avtomobila, kjer v Sloveniji še vedno prevladuje predvsem lastništvo.
Po mnenju Škribe in Slavka Ažmana iz Porsche Slovenija bo potrebna celovita prenova sistema subvencij za električna vozila. Pri tem ne gre le za dejstvo, da so subvencije med najnižjimi v Evropi, pač pa tudi za način obdelave vlog in vir financiranja. Trenutno so kupci namreč v veliki negotovosti zaradi načina odobritve in nenadnih sprememb višine subvencije za električna vozila. Na tak način jim ne nudijo nobenih zagotovil v trenutku nakupa, kar zagotovo ne vpliva pozitivno na odločitve za električno mobilnost. Menimo, da je potrebna transparentnost glede sredstev, ki so še na voljo, prav tako pa je nujna digitalizacija postopkov.
"Prav tako so se pri uveljavljanju vstopnega davka za električna vozila, ki se uporabljajo tudi v zasebne namene, pojavili zapleti z različnimi interpretacijami, ki bi pozitivne učinke davčnih spodbud lahko v veliki meri izničili, kar bi bila velika škoda. Sicer verjamemo, da bo Finančna uprava zaplet ugodno rešila z ustrezno formulacijo pravilnika ali pojasnilom, vseeno pa vse to vnaša nepotrebno negotovost, ki škodi našim skupnim prizadevanjem za pospešeno elektrifikacijo slovenskega voznega parka," dodaja Ažman, ki je pri Porsche Slovenija odgovoren prav za področje davkov.
22