Jubilej spektakla z novimi mejniki: to so letošnji glavni magneti #foto

Pred dobrimi 20 leti je, podobno kot je nekoč Slovence, željne avanture, nove tehnike in dinamičnih športnih razpletov, navdušil reli Saturnus. Gorsko hitrostno dirko v Ilirski Bistrici si je zamislila družina Mira Gardelina s svojim takratnim Ferrari Clubom Ilirska Bistrica – ime so si od Nigela Maranella "izposodili" kot njegovi navijači.  

Letošnja gorska dirka med Ilirsko Bistrico in Šembijami se začne v soboto z dvema treningoma (10.00, 14.00), v nedeljo sta na sporedu še obe tekmovalni vožnji (8.30, 13.30).

Gorska dirka v Ilirski Bistrici nekoč. V prvem desetletju so bili njeni redni gosti tudi vozniki relija, nato pa so se dirkalniki za gorske dirke še veliko bolj specializirali. Foto: Gregor Pavšič

Bruno Iannello in lancia delta S4. Foto: Gregor Pavšič Prireditev, ki je v Slovenijo pripeljala evropsko gorsko elito, lancio delto S4, avtomobile z motorji F1 …

Predvsem pa je ta dirka zaslovela in kljub dopustom postala nujen postanek sredi poletja, kjer ji je uspelo že v svojem prvem desetletju na eni dirki združiti vse najboljše slovenske avtomobilske dirkače (tako z gorskih dirk kot relija) in jim postopno dodajati odlične tujce z atraktivnimi avtomobili. Po zaslugi te dirke smo lahko Slovenci v živo videli najboljše evropske gorske voznike. Videli smo lancio delto S4, pa BMW 320 z motorjem F1 in v zadnjem desetletju tudi vse bolj skrajno predelane avtomobilske dirkalnike.

Ti imajo danes že več kot 700 "konjev" in prava paša za oči in ušesa je videti, kako se s štartne črte eksplozivno poženejo na petkilometrsko progo. Vrh skupne razvrstitve so prejšnje desetletje še obvladovale formule 3000, zdaj pa so že dolgo elita športni prototipi. Vozniki teh so proti Šembijam zmagovalci že vse od leta 2011.

Tudi letos vsi najboljši – za zmago v skupni razvrstitvi je pogoj športni prototip

Objektivno evropsko gorsko hitrostno prvenstvo še nikoli ni ponujalo tako kakovostne avtomobilske zasedbe, kot jo lahko spremljamo v Ilirski Bistrici. Tudi zato je slovensko mesto v koledarju evropskega prvenstva, ki ga slovenska zveza AŠSLO kot nosilec prireja že od leta 2007, tako pomembno. Letos se je na dirko prijavilo 214 voznikov, od tega jih bo 54 vozilo za točke evropskega prvenstva – med vsemi letošnjimi dirkami je to najštevilnejša udeležba v konkurenci EP.

Proti Šembijam bo vozilo veliko avtomobilov in formul, ki jih lahko označimo za glavne magnete za občinstvo. Za naziv najhitrejšega se bosta pomerila letos vodilna dirkača evropskega prvenstva Christian Merli in Geoffrey Schatz. Schatz se v Ilirsko Bistrico vrača po nekaj letih, Merli pa bo branil lansko zmago. Vozila bosta tudi ob Merliju lani najhitrejša Španec Lanzargota in Čeh Trnka. Žal na dirko ne bo Patrika Zajelšnika, Nemca s slovenskim potnim listom (in slovenskimi starši), ki je letos nepremagljiv v nemškem gorskem prvenstvu.

Audi quattro S1 "pikes peak". Foto: Jaka Fidel

Letos proti Šembijam tudi ferrari 488 challenge Igorja Stefanovskega. Foto: Jaka Fidel

Karl Schagerl s tem VW golfom drži rekord proge za avtomobilske dirkalnike. Foto: Gregor Pavšič Avtomobilsko konkurenco obvladujejo cestne rakete z vsaj 700 "konji"

Med avtomobili najprej nekaj že znanih gostov največje slovenske gorske dirke. Rekord za avtomobile drži Avstrijec Karl Schagerl (VW golf G60 TFSI), ki mu je leta 2021 uspelo doseči izjemen čas. To so prave cestne "rakete", ki so videti kot običajni, resda aerodinamično veliko širši avtomobili. Tudi štirikolesni renault clio R1 Mateja Grudnika ima več kot 700 "konjev", blizu je prav gotovo lancia delta Milana Bubniča – ta bo v konkurenci državnega prvenstva lovil že deseto zaporedno zmago na tej dirki.

Matej Grudnik ima štirikolesno gnanega renault clia E1 z nekaj več kot 700 “konji”. Foto: Gregor Pavšič Letos sta atraktivna tudi ferrari in replika audija S1 quattro "pikes peak"

 Že včeraj sta svoje bokse v Ilirski Bistrici postavila tudi dva dirkača, ki bosta v Sloveniji prvič predstavila svoja avtomobila. To je naprej Makedonec Igor Stefanovski, aktualni evropski prvak, ki letos dirka s ferrarijem 488 challenge. Poganja ga 3,8-litrski motor z okrog 700 "konji". Paša za oči bo Bolgar Nikolay Zlatkov z repliko audija quattro S1 "pikes peak", ki bo s tem novim avtomobilom prvič vozil na naših cestah.

Omeniti gre še dirkalnik Ronnija Bratschija (mitsubishi lancer EVO7), Kerstina Tausa (subaru impreza), Domagoja Perekovića (mitsubishi lancer), Nicolasa Werverja (porsche 997 GTR), Matevža Čudna (porsche GT3 cup), Felixa Pailerja (lancia delta) in ostale.

Leta 2007 v Ilirski Bistrici z najeto toyoto corollo WRC tudi voznik relija Andrej Jereb. Foto: Gregor Pavšič

Mejniki gorske dirke v Ilirski Bistrici

• 1995 - prva gorska dirka med Ilirsko Bistrico Šembijami, zmaga za Stojana Pirjevca (BMW M3) pred Martinom Črtaličem (peugeot 405) in Tomažem Jemcem (mazda 323). Proga je bila dolga 4,3 kilometra.
• 1996 - izven konkurence na dirki Mauro Nesti, devetkratni evropski in sedemnajstkratni italijanski gorski prvak.
• 1999 - po tragični nesreči leta 1998 tokrat skrajšana proga na 3,7 kilometra, urejene pešpoti za gledalce in urejene tribune. Na dirki že več kot 130 tekmovalcev iz desetih različnih držav.
• 2000 - ponekod nov asfalt in zato tudi nov rekord, ki ga je postavil Walter Leitgeb s formulo 3000. Njegova povprečna hitrost je bila 145 kilometrov na uro.
• 2001 - na dirki prvič Bruno Iannello z lancio delto S4.
• 2002 - na dirki neuradno 20 tisoč gledalcev, v konkurenci pa tudi Josef Neuhauser s formulo, ki jo je poganjal nekdanji Minardijev motor F1.
• 2003 - v Ilirski Bistrici prvič na dirki Georg Plasa z BMW 320i, ki ga je poganjal Juddov V8 motor iz F1.
• 2004 - na dirko prvič francoski tekmovalci na čelu z Lionelom Regalom, ki pa ga je presenetil Španec Ander Vilarino (oba F3000). Domačin Milan Bubnič na dirki z najetim peugeotom 206 WRC.
• 2006 - dirka kandidira za vstop v EP, ocenjujeta jo dva opazovalca FIA. Proga je podaljšana na 4,5 kilometra. Na dirki prvič zmaga Lionel Regal.
• 2007 - dirka prvič šteje za evropsko gorskohitrostno prvenstvo. Lionela Regala in Anderja Vilarina je po dveh vožnjah ločilo 1,5 sekunde. Med Slovenci zmaga Milana Bubniča pred Samom Valantom (oba lancia delta), tretji tokrat voznik relija Andrej Jereb – na dirki je nastopil z najeto toyoto corollo WRC.
• 2009 - Simone Faggioli prvič zmaga v Ilirski Bistrici in pokaže, da je prihodnost evropskega gorskega dirkanja v vrhunskih športnih prototipih s trilitrskimi motorji. V uradnem imenu dirke še zadnjič naziv "Ferrari".
• 2010 - organizacijo dirke prevzame društvo AMD SA-I iz Ljubljane. Dirko prestavijo s konca julija na konec avgusta. Prireditev tudi v znamenju spomina na Lionela Regala, ki se je dva tedna prej smrtno ponesrečil na dirki za EP v Švici. Stopničke za Vladimirja Stankoviča (F3000), v kategoriji I za EP zmaga Alešu Preku (mitsubishi lancer).
• 2011 - Faggioli z novim rekordom proge, Aleš Prek (mitsubishi lancer) je v Ilirski Bistrici proslavil naslov evropskega gorskega prvaka.
• 2013 - društvo AMD SA-I odstopi od organizacije dirke, ki jo prevzame Zveza za avtošport AŠ2005 (danes AŠSLO) z društvom AK Olimpija.
• 2014 - Simone Faggioli (norma M20 FC) na pet kilometrov dolgi poti kot prvi pod mejo dveh minut. Povprečna hitrost ob rekordu že 150 kilometrov na uro.
• 2017 - na progi še tri šikane, Faggioli še rahlo izboljša svoj rekord na 1:59,558
• 2019 - Simone Faggioli (norma M20 FC), Geoffrey Schatz (norma M20 FC) in Christian Merli (osella FA30) vsi pod časom dveh minut in s povprečno hitrostjo več kot 150 kilometrov na uro. V cilju zmaga Faggiolija, tretji Merli je zaostal le 3,8 sekunde. Proga le še z dvema in ne več tremi šikanami. Nov Faggiolijev rekord 1:57,469.
• 2020 - začetni del proge prvič poteka skozi novozgrajeno krožišče.
• 2021 - Simone Faggioli postavi trenutni rekord proge 2:04,011 absolutno, Karl Schagerl (VW golf TFSI) pa med turnimi avtomobili. Njegov dosežek 2:16,491. Pade tudi absolutni slovenski rekord, ki ga postavi Patrik Zajelšnik (norma M20 FC) s časom 2:12,772.
• 2023 - na dirki kar 213 voznikov, Milan Bubnič (lancia delta) z rekordnim časom v skupni razvrstitvi državnega prvenstva (2:27,575).