Sreda, 3. 4. 2024, 12.49
7 mesecev, 3 tedne
Izzivi za slovenske avtomobilske dobavitelje
Izzivi za Slovenijo: Nemčija se ohlaja, poklicali bodo Kitajci
Ohlajanje evropske (nemške) avtomobilske industrije, upočasnjena rast prodaje električnih avtomobilov, na drugi strani pa Kitajci, ki postajajo tako konkurenca kot velika priložnost za posle v prihodnje. Promet slovenskih avtomobilskih dobaviteljev je lani upadel, podjetja pa so povečala sredstva za razvoj. Vodstvo vodilnih dobaviteljev je prepričano, da bodo prav inovacije dolgoročno prinesle konkurenčnot na globalnem trgu.
Slovenska avtomobilska industrija se je znašla v navzkrižju ohlajanja evropske, predvsem nemške avtomobilske industrije, in napovedjo nove konkurence iz Kitajske. Dobavitelji danes kljub trendom v avtomobilski industriji, ki vodijo proti elektromobilnosti, danes razvijajo in izdelujejo komponente za vse tipe vozil. Zato družbe iz slovenskega grozda dobaviteljev ACS kljub nezavidljivemu položaju na trgu poudarjajo pomen naložb, ustrezne podpore države in iskanja novih naročnikov.
Tudi velika kitajska avtomobilska podjetja bodo kmalu gradila prve tovarne v Evropi, prvi med njimi bo največji proizvajalec avtomobilov BYD, in pri tem bodo iskala lokalne dobavitelje. Slovenska podjetja pa morajo ostati v dobri finančni in poslovni kondiciji, da bi v prihodnje lahko bila konkurenčna za največje avtomobilske posle.
Proizvodnja avtomobilov v Volkswagnovi tovarni v Wolfsburgu.
Radovan Bolko iz idrijskega Kolektorja. “Agresivni Kitajci in počasni Evropejci …”
Avtomobilski dobavitelji iz ACS so danes v Ljubljani predstavili dozdajšnje projekte, inovacije in rezultate tako imenovane misije Gremo. Ta naj bi tudi z investicijo države poskrbela za dolgoročno konkurenčnost slovenskih dobaviteljev na globalnem trgu. Za to konkurenčnost pa je pomembno povezovanje med dobavitelji in tudi ustrezna strategija države, ki nato prek vplačil v državno blagajno dobi prvotno finančno pomoč nekajkrat poplačano.
“Danes smo lahko zadovoljni, da smo kot avtomobilska industrija že pred leti videli, kaj nas čaka. Pravočasno spoznanje nam pride prav. Takrat smo se povezali ključni deležniki avtomobilske industrije, povabili smo tudi znanost in državo. Projekt Gremo nam pomaga iti skozi težke okoliščine. Vidimo vstop agresivnih Kitajcev v elektrifikacijo in počasnost evropske avtomobilske industrije pri transformaciji poslovnega modela. Slovenija ima konkurenco drugih evropskih držav, kjer učinkovito zmanjšujejo birokracijo. Slovenija nam finančno pomaga, a velika težava je država s svojim aparatom, ki nam ne sledi,” je povedal Radovan Bolko iz idrijskega Kolektorja.
Evropsko gospodarstvo izgublja svetovno prevlado
Kot je omenil Bolka, imajo danes dobavitelji različne pristope in različno razvojno hitrost evropskih ter azijskih, predvsem kitajskih naročnikov.
Pred 30 leti je imela Evropa še skoraj tretjinski delež pri globalnem BDP, zdaj se je ta delež prepolovil. Kitajci izdelajo 95 odstotkov svetovne fotovoltaike, prav tako tudi 80 odstotkov globalne proizvodnje litij-ionskih baterij.
Vlada je maja lani projektu obljubila do 200 milijonov evrov državne podpore v petih letih. Kot je danes povedal direktor Hidrie Holdinga in koordinator projekta Iztok Seljak, so doslej prejeli deset milijonov evrov, pri čemer pa so tudi sami dosegli nekoliko slabše rezultate od načrtovanih.
"Inflacija je pustila jasne posledice. Naš cilj ostaja, vendar bomo očitno potrebovali eno leto več, da ga dosežemo," je dodal predsednik uprave Domel Holdinga Matjaž Čemažar.
Prihodki dobaviteljev manjši, vložki v razvoj se kljub temu povečujejo
Razmere na trgu za dobavitelje danes niso najboljše. Skladno z ohlajevanjem evropskega (nemškega) trga so se lani prihodki zmanjšali, enako tudi dobiček. Skupni promet je lani padel na 4,7 milijard evrov, nekoliko so znižali tudi napoved za leto 2030 – takrat naj bi imeli letno sedem milijard evrov prihodkov. V državni proračun so avtomobilska podjetja prispevala 222 milijonov evrov, leta 2030 naj bi ta znesek dosegel 345 milijonov evrov.
Kljub manjšim prihodkom in posledično manjši dodatni vrednosti na zaposlenega (padec iz predlanskih 60 na lanskih 56 tisoč evrov), se je obeg sredstev za raziskave in razvoj povečal. Predlani so vložili 141, lani 150 milijonov evrov. Leta 2030 bodo investicije v razvoj presegle 200 milijonov evrov letno.
Misija Gremo ostaja pri zastavljenih ciljih, le da bo pot do njih vsaj eno leto daljša kot predvideno.