Četrtek, 8. 6. 2017, 9.49
7 let, 2 meseca
Hyperloop tudi v Evropi? To so prve predlagane trase futurističnega koncepta.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7
2
Hyperloop se zdi danes še povsem futurističen pogled v mobilnost prihodnosti, ki pa je zdaj prve idejne infrastrukturne koncepte dobil tudi v Evropi. Bistvo je v bliskovitem potovanju skozi cevi, ki presega hitrost potniških letal.
Hyperloop One bi infrastrukturo postavljal tudi v Nemčiji, kjer bi s cevmi povezal največja mesta.
Skica strukture, ki jo sestavljajo podporni stebri in cev. V njej bi bile zaradi zelo nizkega tlaka mogoče zelo visoke hitrosti potovanja.
Koncept Hyperloop je leta 2012 prvi predstavil Elon Musk, ustanovitelj družb Tesla in Space X. Zdaj rešitev za bistveno hitrejšo mobilnost v prihodnosti najresneje razvija organizacija Hyperloop One, ki združuje več kot 200 inženirjev, tehnikov in preostalih strokovnjakov z različnih področij.
Vizija bliskovite mobilnosti med evropskimi mesti
Osnovna usmeritev je ostala enaka Muskovi ideji. V posebnih ceveh pod zelo nizkim tlakom bi lahko potniki in tovor potovali na posebnih ploščadih, ki bi dosegale hitrosti, višje od hitrosti današnjih potniških letal. V ceveh bi vzpostavili vakuum ali pa ozračje z zelo nizkim pritiskom, kar bi s pomočjo zračnih kompresorjev in elektromotorjev omogočalo visoke hitrosti potovanja. Potniške kapsule bi seveda morale potnike zaščititi pred visokimi težnostnimi obremenitvami.
Potovanje v takih ceveh bi bilo predvsem zelo hitro. Lanska študija postavitve takega sistema med Helsinki in Stockholmom je pokazala, da bi čas potovanja med obema prestolnicama skrajšali na pol ure, postavitev sistema pa bi stala okrog 19 milijard evrov.
Primerek 30 metrov dolge testne cevi Hyperloop One v ZDA.
Bomo skozi take cevi res relativno kmalu potovali z nadzvočno hitrostjo?
Od Münchna v Frankfurt v pol ure?
Hyperloop One je zdaj predstavil več možnosti prvotnih infrastrukturnih tras tega sistema mobilnosti v Evropi. Za zdaj gre resnično le za potencialne trase oziroma študijo sistema, za katerega danes še nihče z gotovostjo ne ve, ali ga bomo kdaj sploh uporabljali. Po pričakovanjih bi v Evropi s cevmi najprej povezali največja mesta.
Zanimiv je na primer predlagan krog v Nemčiji. Ta bi bil dolg 1.991 kilometrov, celotno potovanje pa bi trajalo 142 minut, torej dve uri in 22 minut. Od Münchna do Frankfurta (več kot 400 kilometrov) bi skozi take cevi potovali le okrog pol ure.
Hyperloop One testni objekt za tovrsten sistem postavlja v Las Vegasu, veliki podporniki prvih poskusov pa so tudi premožneži v Dubaju.
Predlagana trasa na Nizozemskem
Predlagana trasa v južnem delu Velike Britanije
2