Petek, 4. 10. 2024, 6.02
4 ure, 13 minut
Glasovanje v EU: višje carine za kitajske e-avtomobile?
Danes odločitev, je glasov že dovolj? Štiri velike so za, Nemci odločno proti.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,34
V Evropskem parlamentu bodo danes glasovali o predlogu višjih carin za električne avtomobile iz tovarn na Kitajskem. Več držav je že napovedalo podporo predlogu, nekatere so odločno proti.
Znaki kažejo, da bo več držav članic Evropske unije (EU) danes potrdilo višje carine za električne avtomobile iz Kitajske. Po poročanju Reutersa naj bi predlog Evropske komisije podprle vsaj Poljska, Francija, Italija in Grčija.
Te štiri države skupaj predstavljajo 39 odstotkov prebivalcev v EU. Da bi predlog komisije ovrgli, bi moralo proti glasovati vsaj 65 odstotkov. Ker je podpora omenjenih držav že večja, to napoveduje sprejem carin. Te bodo veljale naslednjih pet let.
Majhen udarec za Teslo, velik za MG
Do zdaj so carine znašale deset odstotkov. Dodatek, o katerem bodo glasovali danes, pa se med proizvajalci močno razlikuje.
Tesla si je za avtomobile iz tovarne v Šanghaju izpogajala le dodatnih 7,8 odstotka carin, kitajski državni SAIC pa je dobil dodatnih 35,5 odstotka. Pod SAIC spada tudi znamka MG, ki je bila do zdaj v Evropi med kitajskimi znamkami edina z omembe vrednim prebojem na trgu.
Kako točna je zares statistika, ki plaši Bruselj?
Po podatkih Evropske komisije je leta 2020 delež na Kitajskem izdelanih električnih avtomobilov v EU znašal 3,5 odstotka, letos v drugem četrtletju pa že 27,2 odstotka. To je sicer le statistični podatek, za katerim bi lahko stala že zgolj Tesla s selitvijo svoje “evropske” proizvodnje v Šanghaj.
Prodaja kitajskih električnih avtomobilov v Evropi je za zdaj zelo majhna. Tudi znamka, kot je MG, je prodajni preboj dosegla predvsem na račun poceni bencinsko gnanih modelov, kakršen je ZS. Podobno velja za forthinga T5 evo, ki smo ga preizkušali pred tedni. Ti avtomobili so danes veliko realnejši cenovni tekmec evropskim avtomobilom. Svojih poceni avtomobilov pa Kitajci v Evropo resda sploh še niso pripeljali. Dongfengovi boxi so v prihodu, BYD se je s seagullom Evropi še izmaknil.
Francozi podpirajo carine, Nemci odločno proti
Izrazito podporo carinam je izrazil francoski predsednik Macron. “Zagotoviti je treba enake pogoje za vse,” je dejal in s tem nakazal na domnevne državne subvencije, ki Kitajcem omogočajo domnevno nelojalno konkurenco na trgu.
Toda pri električnih vozilih so po mnenju avtomobilske stroke Kitajci tudi tehnično izjemno napredni. Če temu ne bi bilo tako, potem Volkswagen in Audi svojih tehničnih strateških partnerjev ne bi iskala na Daljnem vzhodu.
Proti višjim carinam je predvsem Nemčija, ki ima svoje interese. Bolj kot nizkih cen (redkih) kitajskih električnih avtomobilov se boji povračilnih ukrepov Kitajcev proti evropskim proizvajalcem na tamkajšnjem trgu. Za Volkswagen, BMW in Mercedes je Kitajska eden ključnih trgov, kjer omenjene znamke prodajo tretjino svojih avtomobilov. Iz Nemčije na Kitajsko letno pošljejo več sto tisoč avtomobilov. Vsakršno povečanje kitajskih carin bi ogrozilo njihovo konkurenčnost.
Nemci naj bi se glasovanja vzdržali
Nemci se bodo predvidoma vzdržali glasovanja v Evropskem parlamentu. Enako so storili že julija na glasovanju znotraj Evropske komisije. Umik od glasovanja bi bil po izjavi kanclerja Olafa Scholza smotrn tudi zato, ker so mnenja znotraj nemške koalicije treh političnih strank deljena.
“EU bi morala prek pogajanj s Kitajsko doseči smiseln dogovor in se izogniti višjim carinam,” meni Ola Källenius, izvršni direktor Mercedesa. Podobnega mnenja sta tudi prva moža Volkswagna in BMW.
Položaj nekaterih držav, ki so močno vpete v proizvodnjo avtomobilov, še ni jasen. Premislili bi se lahko Španci. Morda tudi zato, ker bo prav tam svojo prvo evropsko tovarno odprl Chery Auto (nekdanja Nissanova tovarna).
Carine bodo nepomembne, ko bodo Kitajci v Evropi zgradili prve tovarne
Iz Bruslja vendarle prihajajo informacije, da bi lahko nadaljevali pogajanja s Pekingom. Alternativna možnost bi bila določitev minimalne uvozne cene avtomobilov ali pa izračun carin na osnovi velikosti, kapacitete baterij, dosega in pogona posameznega vozila.
Učinek višjih carin pa bo težko dolgoročen in ga bodo morda Kitajci izničili že prej kot v petih letih, kolikor bi v primeru potrditve predloga povišane carine veljale. BYD bo imel že leta 2026 svojo tovarno na Madžarskem, dogovor o drugi so sklenili tudi že s Turki, poleg družbe Chery Auto o evropski tovarni resno razmišljajo tudi SAIC, Dongfeng in še kdo. Za avtomobile iz teh tovarn carin nato več ne bo.
