Nedelja, 31. 10. 2021, 22.48
3 leta, 1 mesec
Svetovni voditelji in kakšne avtomobile si radi privoščijo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,45
9
Vse od nastanka avtomobila so si predsedniki in voditelji držav izbirali za prevoz najprestižnejše avtomobilske modele, ki so izkazovali moč države ali osebe, ki se je z njim prevažala. V večini primerov gre za velikanske limuzine z močnimi motorji in prestižnimi dodatki, s katerimi se loči od modelov, iz katerih pravzaprav izhajajo.
Mercedes-benz 770K (1938)
Mercedes-Benz 770 poznan po nadimku grosser, kar v neposrednem prevodu pomeni velik oziroma mu bolj ustreza manj neposreden prevod veličasten. Vsekakor je ta mercedesov model upravičil svoje ime. Poganjal ga je 7,6-litrski osemvaljni motor, ki je omogočal vožnjo pri visokih hitrostih tudi na ravnokar odprtih nemških avtocestah. Prvo generacijo so namenoma izdelali izključno za najvišje državne predstavnike na Japonskem in v Nemčiji. Z njim sta se prevažala tudi japonski cesar Hirohito in Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj.
Druga generacija 770 s kodno oznako W150 je seveda sledila visokim standardom prve generacije. Mercedes-Benz je izdelal le 88 avtomobilov, a kljub temu gre za enega najbolj slavnih državniških avtomobilov na svetu, saj ga je uporabljal tudi Adolf Hitler. Lastil si jih je kar sedem, kar nekaj pa jih je podaril (v limuzinski obliki) tudi svojim zavezniškim prijateljem. Tako so 770 dobili v last tudi Benito Mussolini, general Franco in Ion Antonescu – njegov je bil celo neprebojni. 770 japonskega cesarja Hirohita iz leta 1935 imajo Nemci še danes spravljenega v svojem muzeju v Untergturkheimu.
Citroën DS (1955)
Ni veliko državniških avtomobilov, ki so v takšni meri podobni povsem civilni različici. Citroën DS je s svojo eleganco in stilom prepričal generala Charlesa De Gaulleja. Še posebej je bil navdušen nad hidropnevmatskim vzmetenjem, ko so njegov konvoj napadli leta 1962. Kljub prestreljeni zadnji pnevmatiki je avto še vedno normalno lahko predsednika odpeljal na varno. De Gaulle je za svoje potrebe uporabljal številne znamkine limuzine, kasneje pa so francoski voditelji uporabljali tudi modele znamk Peugeot in Renault. Trenutno uporablja Emmanuel Macron predsedniški DS 7 crossback.
Rolls-royce phantom V (1959)
Rolls-Royce je za najvišje državnike pripravil model phantom V, ki je bil pravzaprav prazno platno, ki so ga lahko naročniki oblikovali po svojih zahtevah. Zaradi praktično neskončnega seznama opcijske opreme so bile možnosti neomejene. Kljub temu je kraljeva družina svoje phantome opremila relativno skromno. Povsem nasprotno je to storil romunski diktator Nicolae Ceausescu, ki je nanj naložil praktično vso opremo, ki je obstajala. To se mu je hitro maščevalo. Nadrejeni v Moskvi so mu ukazali, da mora tako pompozno limuzino vrniti, ker to ni bilo mogoče, so potem avtomobil prodali zasebnemu lastniku. A diktatorjev avto je kasneje zasenčil phantom Johna Lennona, saj ga je obarval v psihadelično barvno shemo. Britanci so izdelali 516 modelov phantom V, lastniki pa so uživali v nadpovprečno udobni vožnji in prostornosti, ki jo je prinesla kar 3.650 milimetrov dolga medosna razdalja. Poganjal ga je 6,2-litrski osemvaljni motor.
Lincoln continental (1961)
Lincoln continental je postal slaven po tem, ko so v njem leta 1963 ubili predsednika John F. Kennedyja. Kennedy je imel v uporabi dva continentala. Eden je imel običajno trdo streho in drugega so v kabrioleta predelali pri Hess in Eisenhardt. Imel je več opcij strešne postavitve, saj se je lahko streho pritrdilo glede na vremenske pogoje ali povsem spustilo, če je želel imeti boljši pogled iz avtomobila.
Po atentatu so morali imeti vsi naslednji predsedniški avtomobili zaprto streho in morali so biti neprebojni. To je veljalo tudi za Kennedyjev avto. Naknadno so nanj namestili nepremično streho. A Lincoln je predsedniške avtomobile ameriškim voditeljev pričel dobavljati leta 1939, ko je svojega prvega naročil Franklin D. Roosevelt, čeprav je sodelovanje postalo bistveno bolj izpostavljeno šele leta 1963.
Mercedes-benz 600 pullman (1964)
Mercedesova serija 600 je bila namenjena vsem, ki so si tak avtomobil lahko privoščili. Toda naredili so različico 600 pullman, ki je bila namenjena predvsem tistim z neomejeno količino denarja. Tako je ta različica s podaljšanim medosjem v dolžino merila kar 6,24 metra, naročilo pa je bilo mogoče samo s štirimi ali tudi z do devetimi sedeži.
Med njegovimi lastniki lahko najdemo tudi papeža, kenijskega kralja in tudi diktatorje Saddama Hussein, Idija Amina in Roberta Mugabeja. Da se je ta ogromni mercedes premaknil z mesta, je potreboval veliko moči. Tako ga je poganjal 6,3-litrski osemvaljnik z 250 "konji", zato je dosegel najvišjo hitrost 205 kilometrov na uro. Vsi so imeli vgrajeno tudi kompleksno zračno vzmetenje. Pridobil si je status kultnega predsedniškega avtomobila, zato so ga voditelji kupovali še vse do leta 1981, ko so zaključili proizvodnjo pri 2.677 izdelanih avtomobilih.
Rover P5B (1967)
Verjetno najmanj nastopaški in podcenjen avtomobil v tem članku je rover P5B. A bil je velik ljubljenec britanskih najvišjih državnikov. Po eni strani je bil dovolj prestižen za njihovo zadovoljstvo, dovolj hiter, da je ušel paparacem, in obenem povsem diskreten, da ni razburil volivcev zaradi nepotrebnega zapravljanja. Nekoliko skrito pred javnostjo so kasneje te roverje nadgradili z neprebojnimi stekli in drugo opremo, kar je stalo pravo premoženje.
Prvi ga je pričel uporabljati Harold Wilson, kasneje pa je bil prvi avtomobil, v katerega je sedla po izvolitvi Margaret Thatcher. Leta 1973, tik pred koncem proizvodnje je država kupila kar nekaj dodatnih avtomobilov in tako poskrbela za večletno zalogo. Tudi v osemdesetih letih je še uporabljala P5B, ker ji jaguarjev XJ druge serije ni odgovarjal zaradi premajhnega prostora za glavo na zadnji klopi. Rover se je tako poslovil šele ob prihodu tretje serije XJ.
Citroën CX (1974)
Še ena velika in predvsem udobna francoska limuzina je bila priljubljena pri francoskem predsedniku. Citroën CX ni bil med najbolj razkošnimi, a je bil naslednik legendarnega DS, zato so pri Citroënu leta 1976 izdelali različico prestige, ki je imela 25 centimetrov daljše medosje. S tem so predvsem pridobili prostor za noge na zadnji klopi, povečali so tudi prostor za glave potnikov. Nad tem Citroënom je bil navdušen predsednik Jacques Chirac. Uporabljal ga je še vrsto let po tem, ko ga je uradno že zamenjal XM. Tudi še leta 1995 ga je uporabljal, saj je bil navdušen nad njegovim udobjem. Med lastniki so bili tudi kralj Juan Carlos I in Rainier III, monaški princ.
Bentley state limousine (2002)
Čeprav so vsi opisani avtomobili izdelani predvsem za državniške naloge, ni nobeden od njih izdelan izključno za točno določenega voditelja, predsednika ali navsezadnje tudi za diktatorja. A kraljica Elizabeta II je dobila prav takšen avto. Bentley ji je leta 2002 v čast zlate obletnice izdelal namensko državniško limuzino. Za zunanjo obliko je poskrbel hišni oblikovalec Mulliner, kljub osnovi arnage pa gre za povsem unikaten avtomobil.
Izdelali so dva avtomobila. Enega za redno uporabo in rezervnega. Oba sta 83 centimetrov daljša kot model arnage, zaradi dodatnih varnostnih dodatkov pa so 6,75-litrski osemvaljni motor navili na 400 "konjev". Pri zasnovi potniške kabine so uporabili lutko v realni velikosti kraljice, da so lahko do popolnosti izpopolnili položaj sedenja. Zadnja vrata se odpirajo do kota 90 stopinj za lažje vstopanje in izstopanje, nameščena je tudi velika panoramska streha, ki se jo lahko pokrije s temnimi ploščami, če želi kraljica več zasebnosti.
Toyota century royal (2006)
Toyotin century royal je prav tako ogromna limuzina, ki je na primer težja kot rolls-royce phantom in večja kot maybach 62. Izdelali so le štiri avtomobile, proizvodnjo petega pa so zaradi visoke cene prekinili. S ceno od 430 tisoč evrov dalje oziroma dvakrat več, ko je šlo za neprebojno različico, gre za resnično prestižno limuzino. Vsaka ima tudi svojo oznako od 1 do 5, a noben ne nosi številke 4, ki je nesrečna številka na Japonskem.
Century royal je uradni avtomobil gospodinjstva japonskega cesarstva, ki je dodelan do najmanjše podrobnosti. Ima celo stransko stopnico, narejeno iz granita, oblazinjenje iz blaga in strop iz washi papirja. Pod pokrovom se skriva petlitrski dvanajstvaljnik.
Hongqi L5 (2013)
Če se vozite v modelu L5 proizvajalca hongqi, ste najverjetneje član kitajske komunistične partije. Tudi če si nekdo lahko privošči avtomobil s ceno od 690 tisoč evrov dalje, to ne bo najlažja naloga. Priti do najdražjega kitajskega avtomobila ni lahko, saj je na voljo le milijarderjem, ki bi radi poudarili pripadnost kitajski tradiciji. L5 uporablja tudi ši DŽinping, generalni sekretar komunistične partije.
Aurus senat L700 (2018)
Tudi Vladimir Putin se prevaža v domačem avtomobilu. Aurus senat je nastal prav po njegovih željah, saj je podjetje prosil, da izdela prestižno limuzino, ki bo premagala vse tekmece. V najboljši specifikaciji se lahko senat naroči z 6,6-litrskim dvanajstvaljnim motorjem z 850 "konji", a Putinov avtomobil ima vgrajen "le" 4,4-litrski osemvaljni motor z 590 "konji".
9