Ali veste, koliko časa se presnavlja kozarec vina?

Vozniki in drugi udeleženci v prometu pogosto precenjujejo svoje sposobnosti. Alkohol namreč najprej vpliva na kritično presojo in je tako marsikateri voznik tudi po več kozarčkih alkohola prepričan, da je popolnoma trezen in sposoben za varno vožnjo.

Alkohol, droge in druge psihoaktivne snovi so dejavniki, ki zmanjšujejo naše psihofizične sposobnosti za varno sodelovanje v prometu. Vplivajo na zbranost, zmožnost presoje in reakcijski čas voznika.

Zato je nujno, da za volan, na motor, moped ali kolo sedemo trezni. Ena merica alkohola, kar je 0,3 decilitra žganja, en deciliter vina ali 2,5 decilitra piva, se v telesu presnavlja eno uro. Pri večji količini popitega alkohola se ta čas podaljša. Vse življenje lahko obžalujete en sam trenutek nepremišljenosti:

"Ne izpostavljajte sebe in drugih tveganjem v prometu, saj se vožnja pod vplivom alkohola lahko konča tragično. Vozite odgovorno! Dosledno upoštevanje prometnih predpisov in cestnih razmer, previdnost in strpna vožnja so nujni sopotniki za varnejše poti. Naj alkohol ne bo vaš sopotnik," opozarja Agencija za varnost prometa.

Foto: Getty Images

Preverite največje stereotipe o vožnji pod vplivom alkohola

 

Statistike so jasne: alkohol je največji ubijalec v prometu

Tudi v letošnjem letu alkohol ostaja širok družbeni problem, saj je bila njegova zloraba v prometu kriva za vsako tretjo smrtno žrtev na slovenskih cestah in premnoge poškodbe. V 507 nesrečah, povzročenih pod vplivom alkohola, je umrlo 13 ljudi, 35 je bilo hudo in 167 lažje telesno poškodovanih. To žal znova dokazuje, da je alkohol pomemben dejavnik tveganja za nastanek prometnih nesreč in močno vpliva na kritično presojo za varno udeležbo v prometu. 

V večini primerov sta bila ob alkoholiziranosti vzroka prometnih nesreč s smrtnim izidom nepravilna stran oziroma smer vožnje – sedem prometnih nesreč, v katerih je umrlo sedem udeležencev (54 odstotkov), in neprilagojena hitrost – tri prometne nesreče, v katerih so umrle tri osebe (23 odstotkov).

Med vsemi alkoholiziranimi povzročitelji prometnih nesreč (26 ljudi), ki so jim izmerili nad dvema promiloma alkohola v krvi, jih je bilo kar 18 v obdobju ukrepov za zajezitev epidemije covid-19, kar pomeni skoraj 70 odstotkov.

Najvišja izmerjena stopnja alkoholiziranosti povzročitelja prometne nesreče je bila 3,13 promila, končala se je s smrtnim izidom. Povprečna stopnja alkoholiziranosti povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč znaša 1,21 promila (v enakem obdobju lani 1,58 promila). Največ nesreč s smrtnim izidom (štirje umrli) so povzročili ljudje pod vplivom alkohola v starosti od 55 do 64 let, sledita skupini povzročiteljev v starosti od 18 do 24 let (trije umrli) in v starosti od 25 do 34 let (trije umrli).

Ne le alkohol, tudi vožnja pod vplivom drog prinaša usodne posledice

V prvih petih mescih letošnjega leta je Policija ugotovila 3.553 kršitev s področja alkohola, v enakem obdobju lani pa 3.607. Odrejenih je bilo 130.399 alkotestov (172.600 lani), od katerih je bilo 4.829 pozitivnih (5.481 lani), 133 pa je bilo odklonjenih (135 lani). Odrejenih je bilo 714 strokovnih pregledov za droge (717 lani), od katerih je bilo 106 pozitivnih (120 lani), 446 ljudi pa je strokovni pregled odklonilo (444 lani).

Agencija za varnost prometa je maja Policiji donirala tisoč hitrih testov za droge, z namenom, da se področje nadzora nad vožnjo pod vplivom droge še okrepi.

Agencija za varnost prometa bo v sodelovanju s Policijo od 15. do 21. junija izvajala prvi del nacionalne preventivne akcije za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih snovi v prometu. V tem času bodo policisti poostreno nadzirali psihofizično stanje voznikov na slovenskih cestah. Namen poostrenega nadzora je ozaveščanje o problematiki vožnje pod vplivom alkohola in drog, s tem želijo vplivati na zmanjšanje števila neodgovornih voznikov ter tudi pripomoči k upadu števila prometnih nesreč, ki jih povzročijo taki udeleženci v prometu.