Vsi Slovenci na avtocesti ne upoštevajo zadrge, tovornjaki jo bojkotirajo tudi namerno

Ujeli smo tovornjake, ki z vožnjo po sredini ceste zadrgo onemogočijo

Gostota prometa na slovenskih avtocestah je precejšnja in prometne informacije vsak dan poročajo o zastojih. Te so pogosto tudi posledica vzdrževalnih del na avtocesti, prometnih nesreč ali drugih vzrokov, ki enega izmed voznih pasov zaprejo za preostali promet.

Ko se morajo avtomobili z dveh razvrstiti na en vozni pas, v Sloveniji pogosto začne veljati zakon močnejšega. Nekateri se poskušajo v kolono na sosednjem pasu pomakniti že več sto metrov pred zaporo, drugi peljejo povsem do zapore, a jih nato druga vozila nočejo takoj spustiti v svojo vrsto.

Tu so pogosto tudi vozniki tovornjakov, ki vozijo po sredini ceste in preostalim avtomobilom onemogočajo vožnjo do zapore.

Ko se koloni na obeh pasovih premikata enako hitro, je pretočnost največja

Kljub nevoščljivosti, ki jo je deležen voznik, ki mirno nadaljuje vožnjo do zapore in se šele tam pomakne na sosedni vozni pas, je tako postopanje najbolj učinkovito. Seveda le v primeru, če bi se ga držali vsi udeleženci v prometu. Če se na obeh voznih pasovih kolona pomika z enako hitrostjo in se avtomobili v en pas združujejo izmenično, naj bi to zagotavljalo najboljšo pretočnost.

A ker je promet živa tvorba in je učinkovit le toliko, kolikor je učinkovit njegov najšibkejši člen, so prometni položaji pogosto lažje izvedljivi v teoriji kot praksi.

Se upoštevanja prometne zadrge dovolj dobro naučimo v avtošoli, ali izvajanje zadrge dovolj pogosto preverjajo policisti, bi za zadrgo pred zastoji potrebovali poseben prometni znak?