Skromen fant, ki osrečuje prestrašeno Francijo

• Francozi so 58 let čakali na Antoina Griezmanna
• Sijajni Antoine Griezmann je raztreščil svetovne prvake

Zanimivo, ko je igral še za mladince španskega Real Sociedada, ga v Franciji tamkajšnji selektorji mlajših selekcij niso upoštevali. Ko je zaigral v članski ekipi Baskov, je leta 2010 le dočakal vpoklic v reprezentanco do 19 let, s katero je istega leta na domačem evropskem prvenstvu šel do konca in osvojil naslov. Kmalu se je preselil v mlado reprezentanco, igral je tudi na svetovnem prvenstvu do 20 let.

Leta 2012 je bil suspendiran, ker je ponočeval

Včasih ga ni marala, danes Francija verjame vanj. Novembra 2012 je njegova reprezentančna kariera zastala, pri francoski nogometni zvezi so ga namreč suspendirali za eno leto, ker je med eno izmed reprezentančnih akcij brez dovoljenja odšel v nočni lokal in veseljačil do zgodnjih jutranjih ur. Pozneje težav z disciplino ni imel več in si pod vodstvom zdajšnjega selektorja Didierja Deschampsa začel utirati pot do položaja, v katerem je danes.

Zdaj je več kot 60 milijonska Francija, ki si še ni povsem opomogla po lanskoletnih novembrskih terorističnih napadih in se je z velikim strahom lotila tudi organizacije letošnjega evropskega prvenstva, spet nasmejana in optimistična. Tudi in predvsem po njegovi zaslugi.

"Čutim, da je to, da med ljudi po slabih dogodkih, ki so pred kratkim pretresli državo, širimo dobro voljo in veselje, naša dolžnost. Vesel sem, da nam uspeva in verjamem, da nam bo podobno uspelo tudi v finalu. Mora nam," je po veliki polfinalni zmagi nad Nemčijo z 2:0, v kateri je zabil oba gola za Francoze, dejal Antoine Griezmann.

Njegova sestra bi bila skoraj med žrtvami terorističnega napada v Parizu

Če kdo med francoskimi nogometnimi zvezdniki ve, o čem govori, je to on. Tudi njega je teroristični napad v gledališču Bataclan v Parizu, ki je terjal kar 89 človeških žrtev, močno prizadel. Njegova sestra Maude je bila namreč v času napadov na prizorišču velikega pokola, a je k sreči preživela.

Medtem je on nedaleč stran na štadionu Stade de France, na katerem bo v nedeljo zvečer meril moči s Portugalsko Cristiana Ronalda, igral v dresu, v katerem v zadnjih tednih osrečuje številne rojake. S Francijo je na prijateljski tekmi premagal prav tokratnega polfinalnega nasprotnika Nemčijo, prav tako z 2:0.

Primerjajo ga z Zinedinom Zidanom in Michelom Platinijem

Se bo zapisal med legende francoskega športa? Takrat je že bil eden nosilcev igre Francije, v dresu katere je pod vodstvom zdajšnjega selektorja debitiral šele pred dvema letoma. Od takrat naprej je šla njegova pot strmo navzgor, najboljše igre je začel kazati ravno takrat, ko je (bilo) to najbolj pomembno, na velikem tekmovanju na francoskih tleh.

Zdaj je, s 33 reprezentančnimi nastopi in 13 goli, glavno orožje Francije in ima priložnost, da se za vedno vpiše med velikane tamkajšnjega nogometa in s tem seveda tudi športa. Da se postavi ob bok legendam, kot sta Michel Platini in Zinedine Zidane. Z uspehom v finalu, lovoriko za najboljšega strelca prvenstva ima tako ali tako praktično že v žepu, bi prav gotovo se.

Prejšnje zgodbe: Hal Robson Kanu (Wales), Mario Gomez (Nemčija), brata Romelu in Jordan Lukaku (Belgija), Renato Sanches (Portugalska), Jakub Blaszczykowski (Poljska), Ricardo Quaresma (Portugalska), Kolbeinn Sigthorsson (Islandija),Gianluigi Buffon (Italija), Theodor Elmar Bjarnason (Islandija), Hrvoje Ćustić/Danijel Subašić (Hrvaška), Zlatan Ibrahimović (Švedska), Islandija, Ante Čačić (Hrvaška), Will Grigg (Severna Irska), Neil Taylor (Wales), Davor Šuker (Hrvaška), Armando Sadiku (Albanija), Marcus Rashford (Anglija), György Garics (Avstrija), Gabor Kiraly (Madžarska), Graziano Pelle (Italija), Darijo Srna (Hrvaška), Gareth Bale (Wales), Dimitri Payet (Francija).

Kakšna je zgodba zdajšnjega velikega junaka Francije?

Zdaj uživa v slavi in je v središču pozornosti, a da je prišel v ta položaj, je moral ta skromni in marljivi fant, ki po tem močno spominja na soigralca iz Atletico Madrida, slovenskega vratarja Jana Oblaka, preskočiti marsikatero oviro. Kakšna je njegova zgodba?

Francoski reprezentant je gonilna sila madridskega Atletica.

Govorili so, da je premajhen in prešibak

Francoz, v preteklosti je pozornost vzbujal tudi z zanimivo pričesko, ki so jo posnemali številni navijači, je do uspeha prišel po trnovi poti.

Rodil se je marca 1991 v Maconu v Franciji in se z nogometom kot zelo mlad začel ukvarjati pri tamkajšnjem klubu, a ga v najstniških letih večji klubi niso upoštevali. Bil je na številnih preizkušnjah, toda nikjer ni zadovoljil odgovornih. Da je prešibak in premajhen, so ugotovili trenerji vseh klubov.

Toda ko je bil na preizkušnji pri Montpellieru in je zablestel na tekmi proti mladi ekipi PSG, je padel v oko skavtu Real Sociedada, ki je spremljal dogajanje ob igrišču. Povabil ga je v San Sebastian. Najprej na enotedensko preizkušnjo, ki se je potem razvlekla na dva tedna in nazadnje končala tako, da so mladega, takrat 14-letnega nogometaša pri Real Sociedadu povabili k sebi.

Ni mu bilo lahko, bil je najstnik, ki še nikoli ni bil zunaj francoskih meja, a je izziv sprejel. Na začetku ga je dajalo veliko domotožje, pogosto je jokal, preden je zaspal, a je preživel. Tudi po zaslugi Francoza, ki je v klubu opravljal skavtsko službo in ga vzel pod svoje okrilje.

V San Sebastianu je debitiral v članski konkurenci in kmalu zablestel.

Dopoldne v šoli v Franciji, popoldne na treningu v Španiji

Zanimivo, dopoldne je hodil v šolo čez mejo v mestu Bayonne, popoldne pa treniral v San Sebastianu. Pridno in marljivo je delal. Verjel je, da mu bo v nogometu uspelo.

Po štirih letih igranja v mladinskem pogonu Real Sociedada je pred začetkom sezone 2009/10 dočakal priložnost med člani. Martin Lasarto je bil tisti, ki ga je poslal v ogenj. Potem ko je na pripravljalnih tekmah pred začetkom sezone blestel, na štirih tekmah je zabil pet golov, je bilo jasno, da bo priložnost dobil tudi takrat, ko bo šlo zares. Tako je tudi bilo.

Septembra 2009 je debitiral na pokalni tekmi proti Rayu Vallecanu. Konec istega meseca je – Real Sociedad je takrat igral v drugi ligi – dočakal še prvenstveni debi in takoj zabil gol v mrežo Huelve.

Do konca sezone je redno igral in, čeprav je bil še najstnik, na 39 tekmah prispeval šest golov v sezoni, ki se je za Real Sociedad končala sijajno: s prvim mestom in vrnitvijo v prvo ligo.

V sezoni 2010/11 so Baski obstali med elito, zasedli so 15. mesto, Griezmann pa je postregel s podobnimi številkami: 37 prvenstvenih nastopov in sedem golov.

Za Real Sociedad je zabil 52 golov.

Takrat se je že povsem ustalil v ekipi in vse bolj opozarjal nase, zato ne čudi, da so se v San Sebastianu hitro zavarovali. Aprila 2010, takrat so lovke po njem stegovali tudi pri Lyonu, Saint-Etiennu in Auxerrju, so z njim podpisali dolgoročno pogodbo in v njo postavili odkupno klavzulo v višini kar 30 milijonov evrov. Pozneje se je izkazalo, da so ravnali pravilno. Sezono je s sedmimi goli v 35 nastopih končal tudi leta 2012, ko je bil Real Sociedad v prvenstvu 12.

V naslednjem letu je sledil velik preskok. Baski so bili eno izmed največjih presenečenj, pristali so na četrtem mestu in si priborili nastop v ligi prvakov. Pri 21 letih je Griezmann zabil deset golov na 34 tekmah in bil takrat že eden najboljših posameznikov lige.

V naslednji sezoni je naredil nov korak naprej, končal jo je s kar 16 goli v 36 prvenstvenih nastopih (Real Sociedad je bil sedmi), dobro je igral tudi v Evropi in jasno je bilo, da ga bodo v San Sebastianu težko zadržali. Kot je bilo jasno tudi to, da bodo z njim mastno zaslužili.

Madridčani so odšteli kar 30 milijonov evrov

Poleti 2014 je – podobno kot Oblak, ki je ravno takrat prišel iz lizbonske Benfice – Atletico aktiviral odkupno klavzulo v Francozovi pogodbi, na račun Real Sociedada nakazal 30 milijonov evrov, kar je bila druga najdražja prodaja v zgodovini tega kluba, in poskrbel za okrepitev, ki si jo je zelo želel trener Madridčanov Diego Simeone. Argentinec, ki je dobro vedel, kaj je hotel, je to tudi dobil. Griezmann je prišel v klub, ki je sezono prej igral v finalu lige prvakov in bil v zadnjih letih vselej pri vrhu španskega prvenstva.

"Hvala vsem, ki so me pred leti zavrnili. Zdaj igram v velikem klubu, najboljši ligi na svetu in ligi prvakov. To je nagrada za moje delo in trud, ki sem ga vložil v to, da sem zdaj tu, kjer sem," je ob podpisu bogate pogodbe dejal Griezmann in poprijel za delo.

Diego Simeone ga obožuje in obratno.

Diego Simeone je njegov veliki mentor

Najprej v rdeče-belem dresu ni bil tako zelo učinkovit, a konec leta 2014 se je vse začelo premikati na bolje. "Bil bi nepošten, če ga ne bi pohvalil za ves trud, ki ga vlaga v nogomet. Z njim sva se veliko pogovarjala. Antoine dobro ve, da za uspeh poleg talenta, ki ga nedvomno ima, potrebuješ tudi veliko truda. Tako kot se obnaša on, bi se moral vsak nogometaš Atletica," ga je januarja 2015 pohvalil trener, pri katerem napreduje skoraj vsak nogometaš, ki sledi njegovim pravilom.

"Ko sem prišel na prvi trening Atletica, sem komajda dihal. Tako težko je bilo, a zdaj vidim, da se je obrestovalo," pa je govoril Griezmann.

"Zelo je napredoval. Poleg golov, ki jih zabija, in podaj, ki jih prispeva, veliko dela za ekipo. To je nogometaš, ki ga potrebujem," je aprila 2015 spet povedal Simeone.

Takrat je bil hitronogi in spretni Francoz že eden glavnih zvezdnikov španske lige, v kateri je Atletico ob koncu sezone zaostal le za Barcelono in Realom. V prvenstvu je zabil kar 22 golov v 37 nastopih, z dvema goloma se je izkazal tudi v ligi prvakov in se enkrat med strelce vpisal v pokalu. V obeh teh tekmovanjih je Atletico prišel do četrtfinala.

"Antoine mi je všeč, ker pred sebe vedno postavlja nove in nove izzive. Je mlad človek, ki se želi učiti. Ima vse, kar potrebuje nogometaš, da postane najboljši na svetu. Verjamem, da bo to kmalu tudi postal in kandidiral za najpomembnejše nagrade," je šel Argentinec septembra 2015 še nekoliko dlje z besedami hvale na račun takrat že z naskokom najboljšega posameznika Atletica, ki se zdaj zdijo kar nekoliko preroške.

Ni zvezdnik, zvezda je ekipa

"Trener in soigralci zaupajo vame. Od mene pričakujejo gole in podaje, zato se trudim, da bi upravičil njihovo zaupanje. Nisem pa zvezdnik, zvezda je celotna ekipa. Jaz sem tukaj samo zato, da še bolj napredujem in še bolj pomagam ekipi," je ob tem povedal Griezmann, ki je še naprej pridno delal, zabijal gole in z Atleticom nizal sijajne rezultate.

V družbi slovenskega vratarja Jana Oblaka je v prejšnji sezoni pogosto zadovoljno odhajal z igrišča.

V prejšnji sezoni je v ligi prvakov navduševal še bolj, dosegel je sedem golov in Madridčanom omogočil, da so se drugič po letu 2014 znašli v najbolj prestižnem klubskem finalu, boju za naslov evropskega prvaka. Milana se ne spominja najraje. Že v rednem delu tekme je zapravil enajstmetrovko in kdo ve, kako bi se obračun z Realom razpletel, če bi zadel. Tako pa se je moral sprijazniti s tem, da je Atletico po streljanju enajstmetrovk (pri teh je bil Francoz uspešen) brez evropskega naslova ostal še drugič v treh letih.

Kljub temu je za njim sijajna sezona, v kateri je za Madridčane v vseh tekmovanjih dosegel kar 32 golov v vseh tekmovanjih in potrdil, da besede o tem, da bo prej ali slej med kandidati za najbolj pomembne individualne nogometne lovorike, ki jih je na njegov račun izrekel trener Atletica, niso bile kar tako. To potrjuje tudi tržna vrednost v višini 70 milijonov evrov, ki jo je dosegel pred začetkom evropskega prvenstva v Franciji.

Bogatih občudovalcev nogometnega znanja 25-letnega Francoza ne manjka.

Bogati evropski klubi stojijo v vrsti zanj

Zdaj, ko je pred domačimi navijači zablestel v polnem sijaju, zabil kar šest golov in vse kaže, da bo najboljši strelec prvenstva, je ta zagotovo še veliko višja, a če vprašate ljudi pri Atleticu, še vedno prenizka. Madridčani so prepričani, da ga bodo obdržali, čeprav ne bo lahko. Največji in najbogatejši evropski klubi so namreč že na preži. 

Če jim bo v Madridu uspelo, bodo zadovoljni. Če bo drugače, bodo zagotovo pošteno napolnili klubsko blagajno. O tem pač zdaj ni nobenega dvoma več. Veliki junak Francije ne bo poceni.