Nedelja, 24. 1. 2016, 15.08
8 let
Vzemite si pet minut za poučno sprostitev in preberite te "pametne" šale
Izbrskali smo nekaj najboljših šal, ki jih je navdihnil svet znanosti. Če kakšno poznate tudi vi, jo z nami delite v komentarjih.
Čudežna svetilka
Uspešen dijak, ki je še posebej nadarjen za kemijo, prejme rezultate pomembnega testa in ugotovi, da je narobe odgovoril samo na eno vprašanje, a to je dovolj, da ne bo sprejet na želeno fakulteto. Za povrhu je zgrešil pri najlažjem vprašanju: "Koliko elektronov ima atom vodika?" Dva, je v ihti, da bi čim prej rešil test, zapisal dijak.
Ko se pozneje razočaran in zatopljen v misli sprehaja po gozdu za domačo hišo, se spotakne ob kovinski predmet. Pobere ga in vidi, da gre za staro oljno svetilko. V trenutku, ko se njegovi prsti dotaknejo svetilke, se pojavi duh in pojasni: "Dragi najditelj, izpolnil ti bom eno željo, katerokoli, ampak moraš se odločiti takoj." Dijak sploh ne razmišlja – zaželi si, da bi pravilno odgovoril na tisto vprašanje. Duh tleskne s prsti in vesolje eksplodira.
Razlaga: Namesto da bi spremenil odgovor na testu, je duh vsem atomom vodika dodal še en elektron. S tem je podrl ravnovesje vesolja, ki je pretežno sestavljeno iz atomov vodika z enim protonom in enim elektronom.
Prometni prekršek
Razlaga: šala temelji na načelu nedoločenosti, ki ga je zasnoval nemški teoretični fizik Werner Karl Heisenberg. Načelo nedoločenosti, eden od temeljev kvantne mehanike, pravi, da je hkrati nemogoče natančno poznati hitrost in položaj delca.
Policist Heisenbergu nato odvrne: "Drveli ste s 180 kilometri na uro, gospod." Heisenberg se razjezi: "Krasno! Zdaj sem se pa izgubil!"
Na lov
Inženir v svojih izračunih upošteva tudi upor zraka in težo naboja, puško nameri malce višje in ustreli. Izstrelek pade na tla pet metrov za jelenom.
Statistik zakriči: "Imamo ga!"
Razlaga: Statistik je izračunal srednjo vrednost med poskusoma fizika in inženirja ter zaključil, da sta strela v povprečju zadela jelena.
Znanstveniki se igrajo skrivalnice
Razlaga: osnovna fizikalna enota za pritisk je paskal (angleško pascal), sila enega newtona (ali njutona, tudi 1 N), ki pritiska na površino enega kvadratnega metra. Enota je poimenovana po francoskem matematiku in fiziku Blaisu Pascalu.
Programer gre v trgovino
Razlaga: žena programerju ni dovolj natančno razložila, kaj naj naredi, zato je razmišljal kot računalniški program (če to, potem tisto).
Druga različica šale: Žena računalniškega programerja pošlje v trgovino in mu naroči, naj kupi štruco kruha. Programer se nikoli ne vrne domov.
Požar v hotelu
Drugo noč dim prebudi inženirja, soba spet gori! Inženir ne razmišlja – s stene vzame gasilni aparat, pogasi ogenj in gre spat.
Tretjo noč se zaradi ognja prebudi matematik. Razmišlja, računa, analizira. Nato odpre pipo in vidi, da iz nje teče voda, ki lahko pogasi požar. Zadovoljen, ker obstaja rešitev, gre nazaj spat.
Razlaga: šala predstavlja stereotipe v znanstveni skupnosti. Fiziki veljajo za temeljite in natančne, inženirji za praktične, matematiki pa svojih sicer pogosto pravilnih rešitev ne uporabijo v resničnem življenju. Podobno velja za spodnji šali.
Logičen zaključek
"Rešitev je jasna – osebi, ki sta v hišo vstopili najprej, sta se razmnožili," pojasni biolog. "Ne – rešitve ni, saj niso znani vsi parametri problema," meni fizik. Matematik pa, zatopljen v svoje misli, zamrmra: "Če zdaj vstopi ena oseba, bo hiša prazna."
"To je bil zagotovo matematik"
Če nekaj ur zaslišita glas: "V balonu na vroč zrak". Fizik reče inženirju: "Ta človek je bil zagotovo matematik. Po urah razmisleka nama je dal odgovor, ki je sicer povsem pravilen, a tudi popolnoma neuporaben."
Kavo s smetano ali brez?
Razlaga: Jean-Paul Sartre je bil francoski filozof, ki je v znanem delu Bit in nič razvijal ideje o pravih izbirah in navideznih izbirah. V tem primeru je naročilo kave brez smetane navidezna izbira, saj izbire v resnici nima – kavarni je tako ali tako zmanjkalo smetane. Če pa se odloči za kavo brez mleka, pa gre za pravo izbiro, saj bi se lahko odločil tudi za kavo z mlekom.
1