Četrtek, 11. 10. 2018, 16.45
6 let, 1 mesec
Vlada pritrjuje mnenju Škete glede uničenja prisluhov
Vlada je danes sprejela mnenje glede predloga za oceno ustavnosti določb zakona o kazenskem postopku, ki govorijo o roku za uničenje prikritih preiskovalnih ukrepov. Vlada pritrjuje stališču generalnega državnega tožilca Draga Škete, da bi zaradi razlage, ki se je uveljavila v sodni praksi, lahko nastale težko popravljive posledice.
Generalni državni tožilec Drago Šketa je konec septembra na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena zakona o kazenskem postopku, ki napotujeta, da je treba po dveh letih uničiti izsledke prikritih preiskovalnih ukrepov. Ob tem je predlagal začasno zadržanje obeh določb.
Vlada je danes sprejela stališče k tej pobudi. Kot so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje, se strinjajo s Šketo, da bi zaradi razlage, ki se je uveljavila v sodni praksi, lahko nastale težko popravljive posledice. "Gre tudi za najbolj odmevne primere gospodarskega kriminala in kriminala belih ovratnikov, kjer bo zavoljo morebitnega uničenja gradiva, zbranega s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, nastala škoda z vidika konkretnih postopkov.
Poleg tega bodo nastale tudi težko merljive posledice za zaupanje v pravno državo. Po drugi strani pa začasno zadržanje ne bo bistveno negativno vplivalo na pravice osumljencev v kazenskih postopkih, v katerih so bili zakonito uporabljeni prikriti preiskovalni ukrepi, četudi je dvoletni rok že potekel," meni vlada.
Vlada podpira, da se z začasnim zadržanjem prepreči uničenje gradiva
Kolikor je glede na razkorak med formalno veljavno avtentično razlago izpodbijanih določb in njihovim dejanskim pomenom v sodni praksi začasno zadržanje primeren institut za preprečitev težko popravljivih posledic, vlada podpira stališče generalnega državnega tožilca, da se z začasnim zadržanjem prepreči uničenje tovrstnega gradiva.
Kot so zapisali, se je v sodni praksi uveljavila razlaga relevantnih določb zakona o kazenskem postopku, v skladu s katerimi po dveh letih od zaključka uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov pride do uničenja njihovih izsledkov, če ni vložen obtožni akt. Do uničenja pride tudi, če državni tožilec v tem času aktivno deluje v smer pregona.
"Vlagatelj zahteve za oceno ustavnosti zaradi možnosti nastanka težko popravljivih škodljivih posledic v številnih odprtih postopkih, predlaga začasno zadržanje. Ocenjuje namreč, da bi lahko ob nadaljnji uporabi izpodbijanih določb prišlo do vsebinsko neutemeljenih in za pravni red škodljivih ustavitev kazenskih postopkov v večjem številu primerov, vključno s tistimi, ki vključujejo pregon storilcev najhujših kaznivih dejanj in ki jih obravnava specializirano državno tožilstvo," so navedli na vladi.
Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je oktobra lani zavrnila zahtevo za sodno preiskavo zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića v primeru farmacevtka. Kasneje je tudi ljubljansko višje sodišče zavrnilo pritožbo Specializiranega državnega tožilstva na odločitev preiskovalne sodnice o izločitvi dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem ljubljanskemu županu. S tem je postal sklep pravnomočen.