Znebite se amalgamskega vsiljivca

Glavna dilema o menjavi starih (sivih) zalivk se ne nanaša samo na estetiko, temveč predvsem na nevarne učinke amalgama na telo.

Kaj pravzaprav je amalgam?

Amalgam je zmes približno 50 odstotkov tekočega živega srebra in 50 odstotkov finega prahu, ki ga sestavljajo različne kovine: srebro, kositer, baker in cink. Tako zmes lahko dobro oblikujemo, strdi se po 30 minutah in pri tem še nekoliko razteza. Te lastnosti, torej možnost dobre obdelave in nizki stroški, so tudi glavni razlog, da se je ta t. i. "nevarni odpadek" tako razširil.

V zadnjem obdobju so opravili več študij o škodljivosti živega srebra. Če so prej zastrupljenost telesa z živim srebrom merili s preiskavami krvi in ugotavljanjem koncentracije te snovi v njej, pa so se zdaj usmerili v izsledke, da se živo srebro nalaga v živčevju in možganih. Tega je treba mobilizirati in na podlagi tega določiti koncentracijo.

Amalgamske zalivke ponekod že prepovedane

Zaradi domnevne strupenosti in negativnega vpliva na okolje je na Švedskem, Norveškem in Danskem že prepovedana uporaba amalgamskih zalivk. "Ta kovina naj bi po ugotovitvah povzročala celo vrsto obolenj, od avtizma do Alzheimerjeve bolezni, multiple skleroze, Parkinsonove bolezni in drugih oblik demence," so nam povedali v zobozdravstveni ordinaciji 3D DENT.

Evropska unija se zavzema za to, da bi amalgam v prihodnjih letih zamenjali z alternativnimi materiali, kot so steklastoionomerni cementi in kompoziti ali kombinacije obojega. A zakaj ga kljub oporečnosti številni zobozdravniki še vedno uporabljajo? Eden od razlogov je v njegovi mehanski odpornosti, ki je bila v preteklosti najboljša med vsemi materiali, ki so bili na voljo. Poleg tega je v zgodovini odigral pomembno vlogo pri zajezitvi bolezni zobne krone.

Danes so se stvari precej spremenile, na voljo so materiali, ki niso le dolgoročno obstojni, ampak tudi manj škodujejo tako zobem kot zdravju.

Kakšne so alternative amalgamu danes?

Prva, malo slabša možnost so steklastoionomerni cementi, ki se kemično neposredno vežejo z zobno substanco oziroma dentinom. Njihova slaba plat je mehanska neobstojnost, radi pokajo oziroma se krušijo. Druga možnost so tako imenovani kompoziti plastičnih materialov in posebnih steklastih polnil, ki so se izkazali za obstojnejše. Tretja in najbolj obstojna možnost je keramika, ki se je izkazala za biokompatibilno.

Keramične delne prevleke, imenovane tudi inlay in onlay, so najprimernejša rešitev za popravilo zobne krone. Zahtevajo več dela in zahtevnejše postopke, kar vpliva na precej višjo ceno.

Na eni strani je torej tveganje za zdravje, na drugi pa višja cena storitev. O teh možnostih se moramo odločati, ko nas v ustih zaskeli.

Zamenjava zalivk – da ali ne?

Prvi korak za prekinitev zastrupljanja telesa je popravilo zob. Amalgamske zalivke odstranijo in jih nadomestijo z drugim materialom. Pri menjavanju amalgamskih plomb z belimi je nujna previdnost, kajti ravno ob brušenju amalgamskih je mogoča zastrupitev z amalgamom in živim srebrom. Pri vrtanju zalivke se amalgam segreje in nastajajo plini, ki jih vdihavamo. Prah, ki se pri tem nabere, pogoltnemo, pri tem pa lahko pomagajo le najsodobnejši sesalni aparati.

Na koncu ostaja osebna izbira

Zamenjava amalgamskih zalivk z belimi za sodobnejše in bolj zdrave zobe je osebna izbira, ki jo je treba doplačati. Pred tem je treba izbrati kakovostno zobno ambulanto, saj takšen poseg ni kratkoročna naložba.