Zdravljenje najpogostejših nogometnih poškodb

Visoko intenziven kontakten šport, ki zahteva fizično, psihično, tehnično in taktično pripravljenost igralcev.

Intenzivnost gibanja, ki je potrebna med igro (brcanje, hiter tek, eksplozivna sprememba smeri), povzroči akutne in preobremenitvene poškodbe.

Najpogostejše poškodbe igralcev nogometa se pripetijo na spodnjem udu (mišice, kolk, koleno, gleženj, stopalo). Rehabilitacija poškodb vrhunskih nogometašev je še enkrat hitrejša kot rehabilitacija rekreativnega športnika zaradi svoje visoke pripravljenosti in pritiskov kluba.

Vsaka struktura v telesu potrebuje svoj čas, da se ustrezno in kakovostno zaceli. Športni fizioterapevt pri rehabilitaciji upošteva zakone telesa, saj so v nasprotnem primeru poškodovanci bolj podvrženi nastanku novih poškodb.

Namen športne fizioterapevtske rehabilitacije je uspešno zdravljenje poškodbe skozi individualen program, specialno vadbo, manualno terapijo in uporabo najsodobnejših naprav.

Glavni cilj vsakega športnega fizioterapevta in poškodovanca (vrhunski ali rekreativni športnik) je varna ter hitra vrnitev v šport.

Najpogostejše nogometne poškodbe

Nogometne poškodbe se v 92 % pripetijo na spodnjem udu in najpogosteje prizadenejo mišičje.

Najpogosteje poškodovane mišice so zadnja loža/hamstringi (37 %), adduktorji (23 %), velika stegenska mišica/quadriceps (19 %) in mečna mišica (13 %) (2).

Mišična poškodba zadnje lože/hamstringov predstavlja 50 % vseh poškodb, ki se zgodijo pri igranju nogometa. Glavna funkcija mišic zadnje lože je pokrčenje kolena. Pri poškodbi pride do raztrganine mišice, kar se občuti kot ostra bolečina v zadnjem delu stegna, nastane modrica in poveča se občutljivost na dotik. Poškodovanec težko hodi in še težje teče.

Druga najpogostejša poškodba je zvin gležnja, ki predstavlja od 15 do 20 odstotkov vseh poškodb, ki se zgodijo pri igranju nogometa. Zvin gležnja nastane ob gibu, kjer se stopalo zvrne navznoter in se ligamenti na zunanjem predelu gležnja prekomerno raztegnejo, delno ali popolno pretrgajo.

Zvin povzroči takojšnjo ostro bolečino, oteklino, nestabilnost v gležnju in nezmožnost obremenjevanja noge. Ponavljajoči zvini gležnja so pogosti ob neustreznem fizioterapevtskem zdravljenju.

Naslednja najpogostejša poškodba je ruptura sprednje križne vezi v kolenskem sklepu. Poškodba nastane zaradi eksplozivne in nenadne spremembe v smeri gibanja (oster zasuk, močan udarec v žogo, neroden pristanek iz skoka). Poškodovanec začuti in občasno sliši "pok" v kolenu, ki se mu pridruži močna bolečina, oteklina in nezmožnost obremenjevanja noge.

Specialna diagnostika

Prva faza zdravljenja po nastali športni poškodbi zajema diagnostični pregled, ki ga opravi fizioterapevt diagnostik.

Specialen diagnostični pregled zajema anamnezo, pregled telesa in mišičnih nesorazmerij, obremenilno kapaciteto hrbtenice, biomehaniko telesne drže in hoje ter specifičnih testov.

Po pregledu funkcionalnih vzorcev vsega telesa se ugotovi pomanjkljivosti, ki so dodatno prispevale k splošni nestabilnosti in nastanku poškodbe.

Glavni cilj diagnostike je ugotovitev primarnih vzrokov, ki so vplivali na nastanek poškodbe, in vseh fizičnih simptomov ter omejitev poškodbe.

Na podlagi podrobnega diagnostičnega poročila se pripravi individualen fizioterapevtski program, usmerjen v odpravo vzrokov in simptomov poškodbe.

Individualizirana akutna fizioterapevtska rehabilitacija

Posebnost uspešnega fizioterapevtskega zdravljenja je individualno pripravljen program, ki je specifično usmerjen v igralca, vrsto športa (obremenitve, ki jih zahteva), pretekle športne poškodbe, ugotovljene telesne pomanjkljivosti med diagnostičnim pregledom, starost in spol.

Primarna faza zajema vpliv na simptome, kot so zmanjšanje bolečine, povečanje mišične moči in motoričnega nadzora ter povečanje obsega gibljivosti.

Uporabljamo princip RICE (počitek, hlajenje, kompresija in elevacija uda), manualne terapije in terapevtske vadbe.

Poškodba zadnje lože

Rehabilitacija mišične poškodbe zadnje lože je usmerjena v krepitev sprednjih in zadnjih stegenskih mišic ter glutealnih (zadnjičnih) mišic z namenom vzpostavitve ustreznega mišičnega sorazmerja za najbolj učinkovito gibanje in delovanje.

Zvin gležnja

Fizioterapevtska rehabiliacija zvina gležnja se osredotoča na krepitev in stabilizacijo mišic spodnjega uda. Kasneje se prične faza propricoeptivnega treninga gležnja, ki vzpostavlja ustrezno odzivnost in stabilnost na spreminjajoče se okolje.

Ruptura sprednje križne vezi

Ruptura sprednje križne vezi zahteva operativno zdravljenje in športni fizioterapevt je ključen dejavnik v predoperativni in postoperativni fazi zdravljenja. Celotno zdravljenje rupture zahteva od 9 do 16 mesecev za popolno ozdravitev. Fizioterapevtska rehabilitacija zajema točno določen in specifičen protokol, ki omogoča varno vrnitev v športno aktivnost.

Športni fizioterapevt pri svojem delu z vrhunskimi in rekreativnimi športniki uporablja najsodobnejšo podporno tehnologijo, kot so:

• terapija PERISO,
• terapija TECAR,
• terapija LASER,
• elektroterapija HiTOP in
• ultrazvočna terapija.

Vse zgoraj naštete terapije učinkovito vplivajo na zmanjšanje bolečine in pospeševanje celjenja tkiva.

Kineziološki program

Specialna individualna telesna vadba po poškodbi je osredotočena na vzpostavljanje normalne funkcionalnosti in stabilnosti poškodovanega predela.

Naslednja faza kineziološkega programa je športno specifični trening, ki se prilagaja igralcu, njegovemu športu in poziciji, ki jo ima v njem.

Kondicijska priprava na šport tako vrhunskih kot rekreativnih športnikov se začne v fazi, kjer je poškodovan predel že zaceljen in se normalno obremenjuje.

Ključnega pomena (med in po rehabilitaciji) je preventivna vadba, ki vzdržuje maksimalno telesno pripravljenost.

Pred vsako vrnitvijo v šport se opravijo specialni kineziološki testi, ki prikažejo posameznikov napredek in njegovo sposobnost za varno vrnitev v šport.

Pravi uspeh rehabilitacije je takrat, ko se telo in njegovo pripravljenost vzpostavi do te mere, kot je bila pred poškodbo, oziroma še boljše. To dosežemo ravno s kineziologijo.

Zasebna fizioterapevtska klinika Medicofit

Sodobno znanje rehabilitacije vrhunskih športnikov se uspešno uporablja pri zdravljenju poškodb splošne populacije, kot so:

• poškodbe kit rotatorne manšete,
• kalcinacija rame,
• teniški komolec,
• sindrom karpalnega kanala,
• bolečine v vratu,
• bolečine v križu,
• išias,
• diskus hernija,
• poškodbe meniskusa,
• tekaško koleno,
• ruptura ahilove tetive,
• trn v peti.

Pravilno in uspešno fizioterapevtsko zdravljenje se začne takoj po poškodbi in vas pripelje do vrhunske telesne pripravljenosti.

Posebna pozornost je namenjena preventivnemu programu, ki preprečuje nastanek novih poškodb in ponovitev starih.

Zasebna klinika Medicofit na enem mestu elegantno združenje specialistično diagnostiko, fizioterapevtsko zdravljenje in kinezioterapije, kjer strokovnjaki z različnih področji zagotavljajo uspešnejši izid rehabilitacije.

VAŠA POT DO NOVEGA ŽIVLJENJA.

Viri

1. Dellal, A., Chamari, K., & Owen, A. (2013). How and When to Use an Injury Prevention Intervention in Soccer. In G. N. Bisciotti, & C. Eirale (Eds.), Muscle Injuries in Sport Medicine. IntechOpen. https://doi.org/10.5772/56452
2. Ekstrand J, Hagglund M & Walden M. Injury incidence and injury patterns in professional football: the UEFA injury study. Br J Sports Med 2011, 45: 553–558.
3. Junge, A., & Dvorak, J. (2004). Soccer injuries: a review on incidence and prevention. Sports medicine (Auckland, N.Z.), 34(13), 929–938. https://doi.org/10.2165/00007256-200434130-00004
4. Junge, A., Rösch, D., Peterson, L., Graf-Baumann, T., & Dvorak, J. (2002). Prevention of soccer injuries: a prospective intervention study in youth amateur players. The American journal of sports medicine, 30(5), 652–659.

Naročnilk oglasne vsebine me Medicofit.