Švedski znanstveniki so ugotovili, da imajo ljudje, ki so bili v poznih najstniških letih aerobno fit, manj možnosti, da bi 30 ali 40 let pozneje doživeli srčni napad.
V študiji so analizirali podatke 743.498 moških, ki so v letih od 1969 do 1984 v starosti 18 let opravili zdravstvene preglede, vključno s stopnjo aerobne kondicije, preden so jih vpoklicali v švedske oborožene sile. Moške so spremljali povprečno 34 let, v razponu od pet do 41 let oziroma do datuma miokardnega infarkta ali smrti oziroma 1. januarja 2011, ko se je končal ta del raziskave.
Ugotovili so, da se za vsakih 15 odstotkov povečanja aerobne sposobnosti približno za 18 odstotkov zmanjša tveganje za srčni napad oziroma miokardni infarkt 30 let pozneje. Rezultati so tudi pokazali, da je reden kardiovaskularni trening v pozni adolescenci povezan s približno 35 odstotkov zmanjšanim tveganjem za zgodnji srčni napad pozneje v življenju.
Za klinični pomen teh ugotovitev bodo potrebne nadaljnje študije
Znanstveniki ob tem opozarjajo, da je raziskava pokazala le močno povezavo med aerobno kondicijo in zmanjšanjem možnosti za srčni napad, ni pa dokazala, da aerobna kondicija povzroči zmanjšano tveganje za srčni napad. Kot pravijo, je odnos med aerobno kondicijo in srčnimi boleznimi zapleten in lahko nanj vplivajo številni dejavniki, ki niso bili predmet raziskave v tej študiji. Tako imajo lahko na primer nekateri ljudje genetske predispozicije za visoko telesno kondicijo, pa tudi nizko tveganje za bolezni srca. Ob tem izpostavljajo, da so pri nedavni študiji dvojčkov ugotovili, da je kar 78 odstotkov razlik v aerobni zmogljivosti povezanih z genetskimi dejavniki. Zato so potrebne nadaljnje študije, ki bi raziskale klinični pomen teh ugotovitev.