Stigmatizacija otrok s čezmerno telesno težo pozneje vodi v debelost

Raziskava univerze Kalifornija (UCLA), v katero je bilo vključenih 1166 belopoltih in 1213 temnopoltih deklet, tudi kaže, da je bilo tovrstne stigmatizacije pri desetih letih deležnih kar 58 odstotkov teh deklet. Sicer pa so vsem udeleženkam znanstveniki težo in višino izmerili pred začetkom raziskave, nato znova po devetih letih.

Dekleta, ki so jim rekli, da so premočna, so imela 1,66-krat pogosteje od preostalih pri 19 letih čezmerno telesno težo. Ugotovili so tudi, da se je z večanjem števila ljudi, ki so jim to povedali, povečala tudi verjetnost, da bodo premočna devet let pozneje.

"Če nekoga pri desetih letih označijo za premočnega, ima to velik učinek skoraj desetletje pozneje. To ne pomeni le, da se dekleta, ki so jih označili za predebela, pozneje še vedno borijo z nekoliko več kilogrami. Takšne označbe dejansko ustvarjajo dodatno verjetnost, da bodo premočna," pojasni soavtor Jeffrey Hunger, podiplomski študent na omenjeni univerzi.

Dejal je še, da nedavne raziskave kažejo, da osebno doživljanje stigmatizacije in diskriminacije, s katero se spopadajo ljudje s čezmerno telesno težo, povečuje stres, ki lahko vodi v prenajedanje.

Najvišja stopnja smrtnosti ni pri debelih ljudeh, temveč pri tistih s premajhno telesno težo Sicer pa je lanskoletna študija na UCLA pokazala, da ni nobene jasne povezave med hujšanjem in izboljšanjem zdravja, ki bi se izražala v krvnem tlaku, sladkorni bolezni, holesterolu ali glukozi v krvi.

"Vsi predpostavljajo, da večja izguba telesne teže prinaša več zdravja. Toda najnižje stopnje umrljivosti so dejansko pri ljudeh s čezmerno telesno težo. Pri indeksu telesne mase 30, ki pomeni debelost, ni povečanega tveganja za smrt, kar se kaže znova in znova. Najvišja stopnja smrtnost je pri ljudeh s premajhno telesno težo," pove Janet Tomiyama, soavtorica te in lanskoletne študije na omenjeni univerzi.

Želje, da bi bili bolj vitki, so podobne željam, da bi bili višji Študija iz leta 2007, katere soavtorica je bila prav tako Tomiyamova, pa ugotavlja, da ljudje z dietami izgubijo približno od pet do deset odstotkov teže, vendar pa se pri večini ta ne le vrne, temveč pridobijo še kakšen dodaten kilogram ali dva. Le manjšini uspe ohraniti izgubljeno telesno težo.

"Če bi diete delovale, industrija na tem področju ne bi zaslužila 60 milijard ameriških dolarjev," je slikovita Tomiyamova. Dodala je, da je želja, da bi bili bolj vitki, podobna želji, da bi bili bolj visoki, saj je po njenih besedah vpliv genov na težo približno enak kot njihov vpliv na višino.

Ob tem je izpostavila, da so raziskave pokazale, da imajo dvojčki, ki so jih ob rojstvu ločili, zelo podobno telesno težo, ne glede na okolje, v katerem odraščajo.

Zato priporoča, da se ljudje s čezmerno telesno težo raje osredotočijo na zdravo prehrano in potrebno rekreacijo, kot da so obsedeni s težo. Prav tako odločno nasprotuje stigmatizaciji teh ljudi, saj ta pri njih povečuje nivo stresnega hormona, kar običajno vodi do dodatnih kilogramov.