Še nikoli nismo imeli na dosegu roke toliko informacij o zdravju in boleznih, kot jih imamo, odkar deluje internet. A kje je meja med izobraženostjo in obsedenostjo s počutjem?
Po zdravje na splet
Spletna hipohondrija (angleško: cyberchondria) nastopi v trenutku, ko začnemo pred računalnikom preživljati neskončno število ur, da bi prepoznali simptome svoje bolezni, ki jih pozneje v glavi preoblikujemo v najbolj črne scenarije. Izraz se je prvič pojavil okoli leta 2000, in čeprav ne gre ne za sindrom ne za bolezen, je spletna hipohondrija pojav, ki postaja vse pomembnejši. Spletna psihologinja Mary Aiken pravi, da spletna hipohondrija še ni uradno priznana, a njene simptome, kot sta nenehno klikanje in preverjanje zdravja, je treba vseeno jemati resno: "Spletna hipohondrija je pojav, ko posameznik preučuje neki simptom ter zraven doživlja tesnobo, strah in paniko, na koncu pa konča z mislijo, da je podlegel resni bolezni, in to samo na podlagi informacij, ki jih je dobil na spletu."
Začarani krog se nadaljuje, ko se "bolniku" posreči, da pravilno ugotovi nekaj simptomov svojega stanja, kar jemlje za pozitivno znamenje, da je na pravi poti in da ima gotovo tudi vse preostale simptome, svoj vrhunec pa doseže, ko "bolnik" sam sebi postavi diagnozo in meni, da ne potrebuje zdravnika. To ima lahko negativne posledice, saj tudi brskanje po tisoč spletnih straneh ne odtehta obiska oziroma pregleda pri zdravniku, ki bo postavil diagnozo.
En zdravnik ali tisoč spletnih strani?
Psihologinja Aiken meni, da je prav, da se ljudje sami izobražujejo in si izmenjujejo mnenja na forumih, a naj ohranijo zdravo mero preudarnosti, saj kroži nepregledno število informacij, ki so lahko nastale tudi samo na podlagi osebne izkušnje, ne pa stvarnih dejstev. Meni, da je za pravilno diagnozo in poznejše zdravljenje treba obiskati zdravnika, ne glede na to, kako staromodno to zveni.
Ste spletni hipohonder?
Če ste pogosto v skrbeh za svoje zdravje in zaradi tega veliko časa preživite na internetu (oziroma imate na sumu, da to počne vaš sorodnik), preverite, ali ste šli v svojih prizadevanjih za dobro počutje predaleč:
– osredotočite se samo na najbolj črne scenarije, ki jih prinaša bolezen,
– na podlagi nekaj splošnih simptomov si določite strašno diagnozo,
– med "Priljubljenimi" imate shranjene zgolj zdravstvene spletne strani,
– ni bolezni, ki jo imate vi ali vaši najbližji, o kateri se še niste izobrazili na spletu.
– prek Facebooka primerjate svoje počutje s počutjem prijateljev,
– k zdravniku pridete s tiskanim gradivom, ki ste ga zbrali na spletu o svoji bolezni,
– nočete sprejeti preprostih diagnoz, čeprav se kar naprej ponavljajo (včasih je glavobol samo glavobol),
– grabi vas panika, da ste kot tempirana bolna bomba, ki jo lahko vsak hip raznese,
– še slabše se počutite, ko niste za računalnikom,
– ne berete več elektronske pošte, ne odgovarjate nanjo, ne iščete več drugih informacij na spletu, le tiste, povezane z boleznijo.