Uživajmo poletje
Nedelja, 25. 5. 2025, 4.00
25 minut
Psihoterapevtka Tanja Petrova o pritisku popolnega dopusta: Na družbenih omrežjih vidimo le najlepše trenutke
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,32
"Primerjanje nas skoraj vedno postavi v občutek manjvrednosti," opozarja psihoterapevtka Tanja Petrova.
Poletje je čas lahkotnosti, sonca in sproščenosti, a tudi obdobje, ko marsikdo doživi stisko, ki jo povzročijo idealne podobe preživljanja počitnic na družbenih omrežjih. Ob tem se pogosto pojavijo občutki primerjanja, nemira in strahu, da nekaj zamujamo (to označuje kratica FOMO oziroma fear of missing out v angleščini). Kako se soočiti s pritiskom popolnih počitnic in kako ohraniti občutek notranjega miru? Na ta vprašanja nam je odgovorila psihoterapevtka Tanja Petrova in razkrila, kako lahko v času, polnem zunanjih dražljajev, ostanemo zvesti sami sebi.
Kako primerjanje z drugimi vpliva na naš občutek lastne vrednosti?
Primerjanje nas skoraj vedno postavi v občutek manjvrednosti. Pogosto se ne zavedamo, da primerjamo svojo notranjost z zunanjostjo drugega, svoj dvom s podobo samozavesti, ki jo nekdo projicira navzven. In to ni poštena primerjava. Na družbenih omrežjih vidimo le delčke, običajno najlepše, najbolj urejene trenutke, zato s temi izseki ne bi smeli primerjati celotnega spektra svojih čustev. Ko to počnemo vsak dan, nam počasi spodkoplje občutek lastne vrednosti.
Kako Tanja Petrova sama doživlja poletni čas in kakšno vlogo imajo pri tem družbena omrežja? Tako je odgovorila:
Ključno je, da prepoznamo, kdaj nas primerjanje z drugimi začne vleči v ta vrtinec. Takrat si moramo vzeti čas za refleksijo: zakaj to gledam, kako se ob tem počutim, kaj mi to daje ali jemlje. Če mi nekaj jemlje notranji mir, je čas, da se od tega odmaknem.
Zakaj nas prav poleti pogosto zagrabi FOMO – strah, da nekaj zamujamo?
Ker je poletje tisti čas v letu, ko "moramo" na dopust. Družbeno je zakoreninjeno, da gremo nekam, da se nekaj dogaja, potem pa to primerjamo s tem, kar vidimo pri drugih. Ko se začne sezona dopustov, se pojavi tudi pritisk: "Vsi gredo nekam, jaz pa ne." Kar imamo doma, nam nenadoma ne zveni več dovolj dobro. In čeprav to ne drži, je občutek pomanjkanja zelo realen. Zato je pomembno, da prepoznamo, da gre pogosto le za zunanje dražljaje, ki ne odražajo našega notranjega zadovoljstva.
"Ko se začne sezona dopustov, se pojavi tudi pritisk."
Kje je meja med iskreno željo po oddihu in zunanjim pritiskom, da moramo nekam iti?
Razliko začutimo v telesu in počutju. Če potovanje načrtujemo z lahkotnostjo, brez notranjega upora, potem gre za iskreno željo. Če pa nas preganja občutek, da moramo hitro rezervirati, da bomo nekaj zamudili, da moramo iti, ker gredo vsi – takrat vstopi pritisk. In takrat ni več miru, ampak le hitenje. Vprašati se moramo: zakaj si želim na dopust, kaj si od tega želim, me to res veseli ali zgolj izpolnjujem neko pričakovanje? Ko si znamo na ta vprašanja iskreno odgovoriti, lahko ustvarimo izkušnjo, ki nas resnično nahrani.
Kaj svetujete ljudem, ki si dopusta ne morejo privoščiti in ob tem čutijo stisko?
Ta stiska je realna in si jo je prav priznati. Dopust ni nujno povezan z lokacijo, ampak s stanjem, občutkom odklopa, drugačnim ritmom, več svobode v dnevu. Tudi če si ne moremo privoščiti potovanja, si lahko ustvarimo občutek dopusta: s sprehodom v naravi, druženjem s prijatelji, časom za počitek. Pomembno je, da ne primerjamo svojega poletja z drugimi, ampak iščemo načine, kako si ustvariti občutek miru tam, kjer smo.
Kako mladostniki doživljajo FOMO in kako jim lahko odrasli pri tem pomagajo? Psihoterapevtka odgovarja:
Bi priporočili digitalni odklop ali učenje bolj zdravega odnosa do družbenih omrežij?
Oboje. Včasih potrebujemo popoln digitalni detoks, da prepoznamo, koliko nas je tehnologija posrkala vase. Ko ta odmik doživimo, lahko začnemo zavestno graditi zdrav odnos do digitalnega sveta. Pomembno je, da ne dovolimo, da naprave vodijo naše življenje. Sami moramo določiti meje: koliko, kdaj, zakaj. Digitalni svet je del naše realnosti in bo to tudi ostal, zato je ključno, da se naučimo sobivati z njim, ne pa da mu podredimo svoje počutje.
Digitalni svet je del naše realnosti in bo to tudi ostal, zato je ključno, da se naučimo sobivati z njim.
Kako prepoznati, da zaradi občutka, da nekaj zamujamo, impulzivno trošimo?
Impulzivnost pogosto spremlja občutek hitrosti. Impulzivne odločitve, ki jih sprejmemo brez prave potrebe, so opozorilni znak. Če nas pri tem spremlja nemir, včasih celo praznina, je dobro, da se ustavimo. Takšni občutki vodijo v nezadovoljstvo, tesnobo, včasih celo depresijo. Pogosto nekaj kupimo, ker imajo to tudi drugi, a kmalu ugotovimo, da to ni bilo tisto, kar smo zares potrebovali. Zato je nujno, da gradimo zdrav odnos do denarja in sebe. Vprašajmo se: ali to res želim ali želim samo pripadati?
Kako lahko delimo lepe trenutke brez ustvarjanja vtisa popolnega življenja?
Avtentičnost. Ko nekaj delimo iz občutka radosti, delimo iz srca in to se začuti. Objave so nežne, mehke in iskrene. Če pa v ozadju tiči potreba po potrditvi, bodo tudi odzivi drugačni, pa ne nujno slabi, le občutek ob tem ne bo poln. Preden objavimo, se lahko vprašamo, zakaj to delim. Ker želim deliti lep trenutek, ali ker si želim potrditve? To je tisti notranji kompas, ki ga moramo ves čas preverjati.
"Občutek miru lahko najdemo povsod, tudi doma."
Kaj je vaš osebni nasvet za ustvarjanje občutka miru in zadovoljstva, tudi če ostanemo doma?
Mir ni samoumeven. Je nekaj, kar moramo vsak dan zavestno negovati. Zame se začne pri tem, da sem prisotna v trenutku, da si vzamem čas za stvari, ki me res napolnijo, lahko so to jutranji sprehod, dobra knjiga, kuhanje z otroki ali samo tišina. Pomembno je, da si ustvarimo ritem, ki nas spoštuje. Ne potrebujemo veliko, le občutek, da imamo stik sami s seboj. In ta občutek lahko najdemo povsod, tudi doma.
Preberite še:
