Pri kolesarjih so najpogostejše poškodbe glave

Kot nam še pojasni Maje Mikša, dr. med, specialistka medicine dela, prometa in športa iz Centra za medicino in šport ZVD Zavod za varstvo pri delu, so najpogostejše poškodbe, do katerih pride pri padcu, odrgnine kože.

Pri otrocih so najpogostejše poškodbe s krmilom Poškodbe s krmilom oziroma ročkami, pri katerih najpogosteje pride do udarca v trebuh, so po njenih besedah pogostejše pri otrocih. "Tovrstne poškodbe so lahko nevarne zaradi poškodb notranjih trebušnih organov, zaradi česar so poškodovanci zadržani v bolnišnici na opazovanju."

Pogoste so poškodbe glave, največkrat udarnine in pretres možganov Ob poškodbah glave največkrat pride do udarnin, pretresov možganov in drugih hujših poškodb, katerih resnost je odvisna od hitrosti kolesarjenja ob padcu in posledično močjo udarca. Pretres se zgodi pri direktnem udarcu v glavo oziroma zaščitno čelado.

Pri zlomih kraljujejo zlomi ključnice Pri zlomih so pri kolesarjih po besedah Maje Mikša najpogostejši zlomi ključnice, do katerih pride zaradi padca na ramo. Pogosto jih spremljajo še poškodbe oziroma zlom lopatice, reber in pretres možganov.

"Druge poškodbe zgornje okončine vključujejo poškodbo akromio-klavikularnega sklepa, poškodbo rame in oziroma ali njen izpah, zlom glavice in distalnega dela koželjnice, zlom kosti zapestja, ki nastanejo ali zaradi neposrednega udarca ali posredno, na primer zaradi padca na iztegnjeno roko in prenašanje sile udarca," pove Mikševa.

Motnje lahko povzročijo tudi pritiski na živce Prav tako so pri kolesarjih lahko prisotne tudi motnje, ki obsegajo kontaktno površino s sedežem in pravzaprav pomenijo pritisk na živce, ki povzročijo odrevenelost v dimljah in anogenitalni coni. "V to skupino spadajo tudi erektilne disfunkcije pri moških ter različne spremembe kože, nastale zaradi povečanega pritiska, vlage in trenja, kot so furunkli, ulkusi, vnetja kože, zadebelitve kože itd."

Na spodnjih okončinah, tako Mikševa, običajno pride do poškodb, kot so trohanterni burzitis, udarnine kolena, zlomi kosti pa so redki.

Koleno je najbolj izpostavljeno pri preobremenitvenih sindromih Pri preobremenitvenih sindromih pri kolesarjih, ki nastanejo zaradi ponavljajočih se gibov in mikrotravm, je najbolj izpostavljeno koleno. "V kolenskem sklepu lahko nastane sprednja kolenska bolečina, patelo-femoralni bolečinski sindrom, to je bolečina med pogačico in stegnenico, vnetje pogačične sluzne vrečke, sindrom traktusa iliotibialisa, ki se kaže kot bolečina na zunanjem delu kolenskega sklepa ipd. Motnje v predelu kolka pa vključujejo vnetja sluznih vrečk in motenj prekrvavitve v iliakalnih krvnih žilah, ki jih kolesarji lahko doživljajo kot občutke mravljincev v nogah, bolečine v dimljah itd.," izpostavi Mikševa.

Neustrezna namestitev kolesa pa je največkrat glavni vzrok za bolečinske sindrome v kolenu in kolku Zaradi neustrezne namestitve kolesa največkrat po njenih besedah pride do nastanka bolečinskih sindromov v kolenu in kolku. "Če je na primer sedež prenizek, je večja verjetnost, da se bo pojavila sprednja kolenska bolečina, če pa je previsok, pa bolečine v zadnjem delu kolena. Bolečino v zunanjem delu kolena lahko povzročijo nepravilno nameščeni pedali."

Kako se lahko izognemo tovrstnim poškodbam? Poškodbam pri kolesarjenju se po prepričanju Mikševe lahko izognemo s pravilno izbiro kolesa, postopnim začetkom treniranja ter ogrevalnimi in razteznimi vajami pred kolesarjenjem in po njem. Statistike pa kažejo, da kolesarji največkrat padejo ali jih vrže s kolesa Sicer pa je bilo po podatkih zdravstvene statistike v letu 2012 v Sloveniji v službah nujne medicinske pomoči zabeleženih 2.560 obravnav poškodovanih kolesarjev. "Največ poškodb kolesarjev se je zgodilo v transportnih nezgodah brez trčenja, ko je kolesar padel ali ga je vrglo s kolesa (30 odstotkov), pri trčenju s pešcem (26 odstotkov) in pri trčenju z motornimi vozili (šest odstotkov), pove mag. Mateja Rok Simon, dr. med., spec. soc. med. z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Najpogostejše so poškodbe glave in vratu Kolesarji, ki so bili poškodovani v transportnih nezgodah, so pomoč v službah nujne medicinske pomoči iskali zlasti zaradi poškodb glave (25 odstotkov) in vratu (12 odstotkov). Sledile so jim poškodbe zgornjega uda (32 odstotkov), rame in nadlakti (12 odstotkov), komolca in podlakti (10 odstotkov) ter zapestja in roke (10 odstotkov).

Tudi pri trčenju s pešcem so po besedah Mateje Rok Simon kolesarji utrpeli zlasti poškodbe glave (27 odstotkov) in vratu (35 odstotkov), prav tako so v nezgodah brez trčenja najpogostejše poškodbe glave (22 odstotkov), sledijo pa jim poškodbe komolca in podlakti (16 odstotkov) ter poškodbe rame in nadlakti (16 odstotkov). Nič drugače ni v nezgodah trčenja z motornim vozilom, kjer so kolesarji v skoraj polovici primerov utrpeli poškodbe glave (19 odstotkov) in vratu (29 odstotkov).

"Med poškodbami glave so prevladovale površinske poškodbe in rane, zabeleženih pa je bilo tudi 17 odstotkov intrakranialnih poškodb ter zlomov lobanjskih in obraznih kosti. Poškodbe vratu so bile večinoma zvini in nategi sklepov in vezi na vratu. Med poškodbami zgornjega uda so bili najpogostejši zlomi podlakti, rame in nadlakti ter v predelu zapestja in roke," še pove Mateja Rok Simon.