Previsok krvni tlak pesti več kot polovico Slovencev

Kot nam je še med drugim povedal prof. dr. Rok Accetto, v. d. predstojnika kliničnega oddelka za hipertenzijo Interne klinike UKC Ljubljana in izredni profesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani, v omenjenem odstotku ne odstopamo od drugih razvitih evropskih držav. Le v Nemčiji je ta nižji za okoli deset odstotkov.

Bi lahko rekli, da je to bolezen razvitih držav?

To je bolezen sodobnega časa in družbe. Prevalenca hipertenzije v Indiji je od dva do tri odstotke. Med Indijanci Janomami v Amazoniji pa je sploh ni. Torej imajo okolje, prehranske navade in način življenja precejšen vpliv na razvoj visokega krvnega tlaka.

Vendar dejanskega vzroka zanj ne poznamo?

Najpogostejša je primarna ali esencialna hipertenzija, ki nastane nekje po 30. letu, pri kateri ne moremo najti natančnega vzroka bolezni oziroma kar za 90 odstotkov hipertenzij ne poznamo vzroka. Osnova je zagotovo genska zasnova, vendar je to seveda premalo, gre le za potencialno možnost, ki se izrazi ob določenih okoljskih dejavnikih.

Ali lahko hipertenzijo dobijo tudi otroci?

Tudi, vendar je pri njih manj prisotna, čeprav zadnja leta narašča, kar je v sozvočju z naraščanjem telesne teže otrok, zlasti zaradi precej zmanjšane telesne aktivnosti in slabih prehranskih navad, kot je pogosto uživanje hitre prehrane in sladkih pijač. Najstniki pa vse pogosteje uporabljajo še prehranske preparate za krepitev mišične mase, kar tudi vpliva na porast hipertenzije med njimi.

Koliko Slovenk in Slovencev je po vaših ocenah dejansko pod strokovnim nadzorom zaradi visokega tlaka?

Med tistimi, ki imajo hipertenzijo, je približno polovica takih, ki so zdravljeni, vendar je med njimi le okoli 33 odstotkov takih, ki so dobro zdravljeni.

V čem je težava?

Naj najprej povem, da omenjeni odstotek v primerjavi z drugimi razvitimi državami ni tako slab. Spadamo namreč v zgornjo polovico po uspešnosti zdravljenja visokega tlaka. Angleži so na primer slabši, prav tako naši sosedje Avstrijci in Italijani, najbolje pa so zdravljeni v ZDA in Kanadi.

Kje je torej razlog?

Najprej je razlog v zavzetosti bolnikov za zdravljenje. Mnogi namreč, potem ko začnejo jemati zdravila in s časoma ugotovijo oziroma mislijo, da nimajo težav, ta nehajo jemati, čeprav bi moralo biti zdravljenje z njimi dosmrtno, sicer se tlak znova dvigne. Prepričati nekoga, da naj jemlje zdravila, eprav (še) nima težav, je včasih težko.

Razlog pa je tudi v motivaciji oziroma zavzetosti zdravstvenih delavcev, saj včasih relativitizirajo višino krvnega pritiska. Mi pa želeli, da bi z zdravljenjem dosegli številko, za katero vemo, da trenutno predstavlja najmanjše tveganje za srčno-žilne bolezni. In to je še vedno pod 140/90 mmHg.

Ne glede na starost?

Tako je. To velja tako za 20- kot 90-letnika. Je pa res, da s starostjo pridejo zraven še številne druge težave in bolezni, zato je treba presojati zelo individualno in prilagajati ciljne vrednosti krvnega tlaka.

Kaj za naše zdravje pomeni, če imamo višji spodnji, to je diastolični krvni tlak, ki naj bi se sicer manj spreminjal od sistoličnega? Je morda kateri nevarnejši?

Tveganje predstavljata oba. Za diagnozo hipertenzije upoštevamo enega ali drugega ali oba. Tisti, ki je višji, prevlada. Naj ob tem povem, da težava hipertenzije ni le visok tlak, to je le številka, temveč to, da povzroča okvaro žil. Zaradi tega pa se posledično pojavi okvara delovanja organov in nekateri med njimi so vitalnega pomena, zato je lahko posledica tudi smrt.

Po približno koliko letih nezdravljene hipertenzije se pojavijo prvi škodljivi zapleti v organizmu?

Na podlagi epidemioloških podatkov uporabljamo tabele, kjer ugotavljamo, kakšno je tveganje posameznika za kardiovaskularne zaplete, če ima visok tlak. Uporabljamo tabele za oceno srčno-žilnega tveganja bolnikov s hipertenzijo. Iz tabele razberemo, da na primer pri bolniku z neurejenim krvnim tlakom, ki se giblje okrog 160/100 mmHg in ima še tri druge dejavnike tveganja, kot so na primer kajenje, debelost, telesna neaktivnost in visok holesterol, obstaja veliko tveganje, da ga bo v prihodnjih desetih letih zadela možganska kap. Veliko tveganje pa pomeni, da bo prišlo do srčno-žilnega zapleta pri od 20 do 30 odstotkih bolnikov oziroma v 5,8 odstotka do smrti zaradi omenjenega zapleta.

Kako dolgo približno traja, da se pri nekom, ki ga začnete zdraviti, krvni tlak normalizira?

Zelo individualno. Ko ugotovimo hipertenzijo, uvedemo nefarmakološke ukrepe oziroma zdrav način življenja, torej ustrezno gibanje in prehrana. V večini primerov z njimi žal ne dosežemo normalizacije tlaka, zato pri njih ne vztrajamo dolgo, temveč le nekaj tednov. Potem uvedemo zdravila. Ker pa v večini primerov ne poznamo vzroka hipertenzije, jo moramo zdraviti simptomatsko, zato je tudi izbira zdravil zelo individualna in temelji na narejenih raziskavah, ki so ugotovile, da se je določeno zdravilo, vsaj pri določenem tipu bolnikov, izkazalo za dobro oziroma boljše. Zato je treba imeti o bolniku čim več ustreznih podatkov.