Muškatni orešek, začimba s halucinogenimi lastnostmi

Muškatni orešek je seme ploda tropskega zimzelenega drevesa, ki lahko zraste do 18 metrov, da rodi prve plodove pa potrebuje sedem let. Dom muškatnega oreška je Indonezija, od koder se je njegova uporaba kot ene osrednjih orientalskih začimb razširila po celem svetu.

Okroglo jedro, ki je lahko temno ali pa belkasto, ker oreške zaradi zaščite pred žuželkami lahko posujejo z apnom, v kuhinji uporabljamo nastrgano in v manjših količinah. Prileže se k različnim jedem, od mesnih do zelenjavnih, k juham in sladicam. Ker zmlet hitro izgubi okus, ga je najbolje nastrgati svežega med pripravo jedi. Tako celega kot zmletega pa hranimo v tesno zaprti posodi.

Znanih je nekaj dobrodejnih učinkov muškatnega oreška. Že v arabski srednjeveški medicini so seme uporabljali kot sredstvo proti prebavnim motnjam. V staroindijski medicini je bil znan kot zdravilo pri mrzlici, srčnih boleznih, tuberkulozi in astmi. Pomaga tudi pri preutrujenosti, čisti kri, uravnava krvni pritisk, krepi koncentracijo in odganja melanholijo.

Deluje tudi protivnetno, v prejšnjem stoletju pa se je oreh na zahodu uveljavil tudi kot sredstvo za pospeševanje menstruacije, uporabljajo ga tudi kot naravni afrodiziak.

Za muškatni orešek prav tako velja, da vsebuje psihoaktivne lastnosti, ki ob pretirani uporabi lahko sprožijo halucinogene učinke.

Opojni plod Količine muškatnega oreščka, ki se jih uporablja v kulinariki, niso nevarne in toksične. Ob uživanju večjih količin, do 20 gramov zmletega oreška, pa lahko nastanejo psihoaktivni in halucinogeni učinki.

Kot takšnega so ga od nekdaj uporabljali v raznih predelih jugovzhodne Azije. V staroindijskih spisih pa so ga poimenovali opojni plod.

Žvečenje in vdihavanje muškatnega oreška skupaj s tobakom je navada, ki je še vedno precej razširjena v Indiji in Indoneziji.