Lahko slab spanec vodi v alzheimerjevo bolezen?

Tako kaže najnovejša študija, ki je preučevala povezavo med spanjem in biomarkerji za alzheimerjevo bolezen pri starejših. Raziskovalci so ugotovili, da sta krajše spanje in njegova slabša kakovost povezana z večjim bremenom beljakovin beta-amiloid, ki so pri bolnikih z alzheimerjevo boleznijo strnjene v senilne lehe.

Te ugotovitve so po besedah Adama Spira, glavnega avtorja študije in docenta na Bloomberg School's Department of Mental Health, pomembne, ker se motnje spanja lahko zdravi, kar lahko prepreči ali upočasni napredovanje alzheimerjeve bolezni," je dejal Spira. Dodal je, da ugotovitve ne morejo dokazati vzročne povezanosti med slabim spanjem in alzheimerjevo boleznijo ter da so potrebne longitudinalne študije z objektivnimi meritvami spanja, ki bi nadalje preučile, ali slabo spanje vpliva na alzheimerjevo bolezen oz. ali jo pospešuje.

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejša oblika demence

Pri alzheimerjevi bolezni, ki je najpogostejša oblika demence pri starejših, saj naj bi predstavljala kar 70 odstotkov vseh oblik demenc, degenerativne spremembe potekajo zlasti na področjih v možganih, ki nadzorujejo spomin, misli in govor, kar s stopnjevanjem bolezni resno vpliva na posameznikovo sposobnost za opravljanje vsakodnevnih opravil.

Po podatkih Alzheimeris Disease International je bilo leta 2010 na svetu 35,6 milijona ljudi z demenco, to število se bo leta 2030 skoraj podvojilo, na dobrih 65 milijonov, leta 2050 pa naj bi jih bilo okoli 115 milijonov.

Visoki stroški bolezni bodo zato tudi v prihodnje izziv zdravstvenim sistemom po svetu. Stroški demence, ki naj bi trenutno znašali dobrih 600 milijard ameriških dolarjev letno, bodo po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v prihodnje naraščali hitreje kot bolezen sama.