Petek, 7. 12. 2018, 11.54
6 let
Čaji na testu: ko sadni čaj sploh ne vsebuje sadja
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,04
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so ponovno ocenjevali čaje z gozdnimi sadeži na našem trgu, da bi preverili, koliko sadežev ti čaji sploh vsebujejo. Žal so testi pokazali, da se za večino embalaž skrivajo lažne obljube.
Sadni čaji so eni najbolj priljubljenih pri slovenskih potrošnikih, pravijo pri ZPS, zato so se lotili ponovnega ocenjevanja, koliko gozdnih sadežev pravzaprav vsebujejo ti čaji. Pred dvema letoma so namreč odkrili številne napake pri označevanju oziroma informiranju potrošnikov o izdelku, pri čemer so gozdni sadeži, predstavljeni na embalaži, predstavljali manjšino čajne mešanice ali pa so bile v čajih prisotne le njihove arome.
A stanje se žal ni izboljšalo. Tudi tokratno primerjalno ocenjevanje 13 sadnih mešanic čajev z gozdnimi sadeži različnih blagovnih znamk je ponovno potrdilo, da slike sadežev na embalaži čajev zavajajo. Čaji vsebujejo zelo malo gozdnih sadežev ali le njihove arome.
Najboljši je najdražji, trije pa sploh ne vsebujejo gozdnih sadežev
Le en izdelek je bil ocenjen dobro (čaj iz trgovine dm), osem jih je dobilo oceno povprečno in štirje oceno nezadovoljivo – predvsem zaradi dodanih nepotrebnih aditivov in arom, potratne embalaže in slik na njej, ki zavajajo glede vsebine. Najboljši izdelek je hkrati tudi najdražji, a se lahko pohvali še z ekološkim certifikatom.
Znamke čajev, ki so jih pregledovali: dm, Matik, Mr. Perkins, Mercator, Tekanne, Tuš, 1001 cvet, Franck, Loyd, Mogota, Spar in Herba Medica.
Prav vsi pregledani čaji, z izjemo dm-ovega, so vsebovali aromo ali več različnih arom, nekateri pa tudi aditive, ki uravnavajo kislost. Trije čaji, Herba Medica, Mogota in Spar, pa celo sploh ne vsebujejo gozdnih sadežev, temveč le njihove arome.
Podrobnejšo tabelo ocen vseh čajev si oglejte tukaj.
Do štiri plasti embalaže
Težava je tudi v odvečni embalaži. Embalaža številnih izdelkov je dodatno ovita v prozorno folijo, tu je še dodatno posamično pakiranje čajnih vrečk v manjšo papirno ali plastično embalažo. Izkazalo se je, da je kar šest čajnih mešanic ovitih v štiri sloje embalaže.
"Glede na to, da pri nakupu čaja dobimo še veliko različnih vrst embalaže, bi bilo od proizvajalcev odgovorno, da na embalaži označijo, kam naj potrošnik določeno embalažo odvrže," so zapisali pri ZPS. Pri nekaterih čajih je vsaj za škatlico in dodatno ovojno vrečko navedeno, da gre za papir, medtem ko za ovoj ni navodil, dodajajo. Po podatkih nekaterih komunalnih podjetij naj bi celofan odvrgli med navadne odpadke, uporabljeno čajno vrečko pa med biološke odpadke.
Le s prebiranjem sestavin lahko izvemo, kaj čaj vsebuje
Čeprav potrošnika k nakupu vabita predvsem embalaža in slika velikih svežih jagod, malin, robid in borovnic ter drugih gozdnih sadežev, bo le hrbtna stran z natačnim opisom sestavin razkrila, kaj čaj dejansko vsebuje. "Dejstvo je, da lahko le s prebiranjem sestavin izvemo, ali gre za čajno mešanico navedenih sadežev in zelišč ali pa je dodana samo aroma sadežev, ki jih ponazarja slika na embalaži," poudarjajo pri ZPS.
Potrošnik ob pogledu na opis in embalažo pričakuje, da izdelek vsebuje gozdne sadeže oziroma da prav ti sadeži predstavljajo prevladujoči del izdelka, a v resnici več kot polovico mešanice predstavljajo cvetovi hibiskusa, plodovi šipka in jabolk. Ti pa so le redko prikazani na sliki na embalaži.
Najboljši čaj je doma pripravljen čaj
Po opravljenem primerjalnem ocenjevanju pri ZPS raje svetujejo nakup čaja hibiskusa ali šipka, ki mu lahko sami dodate posušene gozdne sadeže po okusu. Poleg tega pri nakupu vsakič preverite seznam sestavin, saj lahko slikovna predstavitev na embalaži hitro zavede.
Ter še najboljša in najbolj preverjena rešitev: mešanico čaja si pripravite kar sami. "Pripravite ga iz nabranih posušenih zelišč, ki jim dodate posušene gozdne sadeže. Gozdne sadeže na drobno narežite, saj bo tako imel čaj močnejšo aromo."
Primerjalno ocenjevanje čajev z gozdnimi sadeži je bilo izvedeno v sklopu primerjalnih ocenjevanj, ki jih Mednarodni inštitut za potrošniške raziskave (MIPOR) izvaja v okviru koncesije RS za opravljanje javne službe izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev. Primerjalno ocenjevanje je sofinanciralo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Preverite še:
