Ko veseli december postane le izgovor za čezmerno poseganje po kozarčkih

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) zaradi škodljive rabe alkohola vsako leto umre 3,3 milijona ljudi, kar predstavlja slabih šest odstotkov vseh smrti. Škodljivo uživanje alkohola je vzrok za več kot 200 bolezni in poškodb. Obstaja pa tudi vzročna zveza med škodljivim uživanjem alkohola in številnimi duševnimi in vedenjskimi motnjami. Poleg vsega omenjenega pa zdravstvene posledice škodljive rabe alkohola prinašajo tudi pomembne družbene in gospodarske izgube tako za posameznika kot tudi družbo.

Kot še kažejo podatki WHO, ljudje zaradi škodljive rabe alkohola največkrat umirajo zaradi bolezni srca in ožilja, sledijo jim poškodbe, zlasti nenamerne, bolezni prebavil, zlasti ciroza jeter, in rak.

Tvegano pitje alkohola v Sloveniji se veča v starostni skupini od 25 do 34 let Kot sta nam povedali Maja Zorko in Marjetka Hovnik-Keršmanc iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se Slovenija, če poleg registrirane porabe upoštevamo še neregistrirano porabo, uvršča med države članice EU z najvišjo porabo alkohola. "Registrirana poraba alkohola se je v Sloveniji od leta 2000 do leta 2010 gibala med 10,3 do 13,5 litra čistega alkohola na prebivalca Slovenije, starega 15 let in več."

Zorkova in Hovnik-Keršmančeva sta ob tem tudi poudarili, da tvegano pitje alkohola v Sloveniji raste v najnižjih starostnih skupinah, to je od 25 do 34 let. "V tej starostni skupini narašča tudi opijanje, to je pitje večjih količin alkohola ob eni priložnosti, ki predstavlja zelo tvegano obliko pitja. Opijanje narašča med mladimi ženskami in mladostnicami."

Približno deset odstotkov ljudi, ki začnejo uživati alkohol, postane tudi zasvojenih Sicer pa strokovnjaki po besedah Maje Rus Makovec, vodje enote za zdravljenje odvisnosti od alkohola na Psihiatrični kliniki Ljubljana, v zvezi s pitjem alkohola uporabljajo le dva termina, in sicer pitje alkohola z nizko stopnjo tveganja za razvoj škodljivih posledic in pitje alkohola na tvegan način.

Kadar govorimo o pitju alkohola z nizko stopnjo tveganja za razvoj škodljivih posledic, govorimo o tem, da s pitjem na manj tvegan način ne oblikujemo niti zdravstvenih zapletov niti zapletov v medosebnih odnosih. Prav tako takrat ne spravljamo v nevarnost ne sebe ne drugih. "Za tak način pitja velja na primer tipični mediteranski način, to je pitje majhnih količin alkohola, nekoncentriranih alkoholnih pijač, ob hrani in ob prijetnem druženju, ko na dogodek pridemo in odidemo peš ali s taksijem."

Pitje na tvegan način pa predstavlja pitje alkohola, ko lahko sebi ali drugim povzročimo neko škodo. Takšen način pitja alkohola pomeni tudi tveganje za razvoj zasvojenosti. Po besedah Rus Makovčeve približno deset odstotkov ljudi, ki začnejo uživati alkohol, postane tudi zasvojenih. Med primere tveganega pitja alkohola lahko po njenih besedah štejemo ljudi, ki vozijo pod vplivom alkohola, pijejo na prazen želodec, se opijanjajo, ko so žalostni in nesrečni itd.

Imate močno željo po alkoholu, ga dobro nesete, pogosto izgubite nadzor nad količino popitega alkohola …? Rus Makovčeva tudi pove, da v zvezi z načinom uživanja alkohola strokovnjaki prav tako uporabljajo le dve diagnozi, in sicer škodljivo uživanje alkohola in sindrom odvisnosti od alkohola.

Diagnozo škodljivo uživanje alkohola podajo takrat, ko je mogoče jasno identificirati zdravstveno škodo zaradi uživanja alkohola in pri tem taka oseba praviloma zaradi tega še vedno ne neha uživati alkohola. Zdravstvena škoda je lahko telesna ali duševna. Primeri so vnetje želodčne sluznice zaradi opijanja, zastrupitev z alkoholom pri mladostniku, epizode depresivnosti po noči opijanjanja, ponavljajoče se domače napetosti zaradi opijanja in tako dalje.

Sindrom odvisnosti ali po domače zasvojenost z alkoholom pa je po njenih besedah stanje, ko so v možganih nastale spremembe, ker so se morali prilagoditi časovno dolgemu vnašanju pretiranih količin alkohola. "Pomembna znaka sta močna oziroma pretirana želja po alkoholu, ki ji pravimo hlepenje, ter oslabljen nadzor nad količino alkohola, ki ga običajno spijemo, kot bi sami želeli in smo si obljubili."

Naslednja dva znaka govorita o fiziološki, telesni prilagoditvi na alkohol, to je zvišani toleranci, ko za enak učinek potrebujemo več alkohola, in znaki odtegnitve oziroma abstinenčni sindrom, kadar se zmanjša količina alkohola, ki jo popijemo.

Zadnja dva znaka pa kažeta na neprilagojeno vedenje. "Prvi govori o tem, da odvisen človek vedno več časa zapravlja za uživanje alkohola ali za prebolevanje posledic opijanja. Čas pa si jemlje na račun družine, hobijev, športa, dela in tako dalje. Drugi vedenjski znak pa govori o tem, da zasvojen človek nadaljuje uživanje alkohola, čeprav mu dokazano škoduje. Oseba, ki ni zasvojena, bi ob dokazu, da mu škoduje, z lahkoto nehala."

Kako vse se lahko kaže zasvojenost od alkohola? Diagnozo sindrom odvisnosti, torej stanje zasvojenosti, lahko po besedah Rus Makovčeve podamo, če so od naštetih šestih znakov v zadnjem letu prisotni vsaj trije hkrati. "Torej so lahko nekateri ljudje zasvojeni malo, imajo le tri znake, ali pa zelo močno, ko imajo vseh šest znakov. Hkrati je logično, da se trije znaki od šestih med seboj zelo različno kombinirajo in imamo zelo različne oblike zasvojenosti. Res pa je tudi to, da so posledice pitja alkohola zelo različne. Tudi pri resni zasvojenosti se lahko na primer ne pojavljajo nobene vedenjske neprimernosti, nekdo, ki škodljivo ali na tvegan način uživa alkohol, pa lahko pod močnim vplivom alkohola stori zelo škodljivo dejanje."

Ob tem Rus Makovčeva poudari, da lahko zasvojeni ljudje svojo zasvojenost kažejo tudi tako, da si vsak dan po malem dolivajo alkohol, in jih je težko videti vinjene. Težava pa se pokaže takrat, ko alkohola ni na voljo in nastopi abstinenčna kriza.

Drug pogost način zasvojenosti je izguba nadzora. Takšen človek se nekaj dni zelo močno opija, nato se kakšen dan ali dva zdravi zaradi tega, nato pa lahko dolgo obdobje povsem abstinira, in ti cikli se ponavljajo.

Genetika ima močno vlogo pri odvisnosti od alkohola Rus Makovčeva še pojasni, da je odvisnost od alkohola v veliko večji meri, kot smo nekdaj mislili, nastala zaradi vpliva genetike. "Genetika in medsebojno vplivanje genetike in okolja k zasvojenosti prispeva približno 60 odstotkov, preostalih 40 pa gre na račun okolja in individualnih osebnostnih in vedenjskih lastnosti zasvojenega človeka. Tako naj bo nekdo, pri komer je nagnjenost k odvisnosti v družini, še posebej pozoren, da pije alkohol na način nizkega tveganja. Siljenje okolja k pitju alkohola na tvegan način štejemo kot hudo tvegano in takšno okolje je soodgovorno za razvoj zasvojenosti."