Kako se v poletnih mesecih zaščititi pred boleznijo, ki jo prenašajo klopi

Čeprav je v Sloveniji cepljenje obvezno le za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu ali med izobraževanjem, kot na primer gozdni delavci in lovci, ga na Nacionalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ) priporočajo vsem osebam od enega leta starosti naprej, ki se gibljejo ali živijo v območju, kjer se pojavlja klopni meningoencefalitis (KME).

Kot je pojasnila zdravnica Marta Grgič Vitek z NIJZ je priporočljivo, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih z enomesečnim razmikom. Tako se zaščita pred boleznijo vzpostavi še pred aktivnostjo klopov. Tretji odmerek sledi čez 5–12 mesecev, nato pa so potrebni še t. i. poživitveni odmerki. Prvi čez tri leta, pozneje pa na pet let. Na cepljenje smo pozimi pozabili Klopi so v tem času že aktivni. Kaj storiti, če smo v zimskem času, ko klopov ni, pozabili na cepljenje? Če se za cepljenje odločimo pozneje, na primer v poletnih mesecih, se lahko uporabi "hitra shema", kar pomeni, da drugi odmerek cepiva dobimo že dva tedna po prvem, da čim prej dosežemo zaščitno stopnjo protiteles.

Kaj pa negativni učinki cepiva? Grgič Vitkova je dejala, da je cepivo varno, se pa po cepljenju med prijavljenimi neželenimi učinki največkrat pojavijo utrujenost, glavobol, slabost, zvišana telesna temperatura in bolečina na mestu cepljenja. "Gre za prehodne reakcije, ki hitro minejo," je pojasnila.

Bolezen v dveh fazah Ta virusna bolezen, kot še navaja Grgič Vitkova, ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni.

Bolezen običajno poteka v dveh fazah. Prva faza bolezni se ponavadi začne približno od sedem do 14 dni po vbodu klopa in je videti podobno kot gripa. Pojavijo se: - utrujenost, - slabo počutje, - bolečine v mišicah, - vročina in - glavobol.

Pri večini bolnikov po prostem intervalu (po od nekaj dneh do treh tednih) sledi druga faza bolezni z: - visoko temperaturo, - močnim glavobolom, - slabostjo in bruhanjem, - lahko celo z nezavestjo ali smrtjo (redko: od enega odstotka do dveh odstotkov odraslih bolnikov).

Posledice bolezni Na mestu vboda klopa pri klopnem meningoencefalitisu praviloma na koži ni opaznih sprememb.

Bolezen lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, pareza, pa tudi ohromelost.