Torek, 7. 10. 2025, 6.01
4 ure, 35 minut
Kaj povzroča rizartrozo in kako zmanjšati bolečine v palcu?
Bolečina v palcu, zmanjšan oprijem in togost sklepa na dnu palca so značilni znaki rizartroze – oblike artroze, ki prizadene karpometakarpalni (CMC) sklep. Gre za obrabo hrustanca v sklepu ob bazi palca, ki postopoma vodi do bolečin, izgube moči in omejene gibljivosti. Ker palec igra ključno vlogo pri vsakodnevnih opravilih, kot so prijemanje, pisanje, odklepanje vrat in odpiranje steklenic ter podobna, lahko rizartroza bistveno vpliva na kakovost življenja in samostojnost.
To stanje je najpogostejša oblika obrabe pri roki in pogosteje prizadene ženske po 40. letu starosti. Zaradi napredujoče degeneracije sklepnega hrustanca se funkcija palca postopoma slabša, kar brez zdravljenja vodi do trajne omejitve gibanja in kroničnih bolečin.
V kliniki Medicofit nudijo celostno fizioterapevtsko obravnavo rizartroze, ki temelji na individualno prilagojenih terapevtskih protokolih, sodobni diagnostiki in usmerjeni rehabilitaciji. S pravilnim pristopom je mogoče upočasniti napredovanje bolezni, zmanjšati bolečino in izboljšati funkcionalnost roke – brez potrebe po kirurškem posegu.
Vzroki in dejavniki tveganja za razvoj rizartroze
Rizartroza je posledica obrabe hrustanca v karpometakarpalnem (CMC) sklepu ob bazi palca, ki povezuje dlančnico s trapezasto kostjo zapestja. Ta sklep omogoča palcu širok razpon gibanja – od upogibanja in iztegovanja do rotacije –, zaradi česar je stalno izpostavljen mikrogibanjem in mehanskim obremenitvam.
Sčasoma se sklepna površina začne obrabljati, hrustanec se stanjša, sinovialna tekočina izgublja viskoznost, kostne površine pa se začnejo drgniti druga ob drugo. To vodi v bolečino, vnetje in progresivno izgubo funkcionalnosti.
Glavni vzroki za nastanek rizartroze vključujejo:
- Degenerativne spremembe zaradi staranja, ki oslabijo kakovost hrustanca in zmanjšajo elastičnost sklepa.
- Ponavljajoče se obremenitve sklepa, še posebej pri vsakodnevnih dejavnostih, ki vključujejo prijemanje, stiskanje, obračanje ključev ali pisanje.
- Poškodbe sklepa (npr. izpahi, zlomi, vnetja), ki lahko sprožijo sekundarno artrozo.
- Nestabilnost CMC sklepa, bodisi prirojena ali pridobljena, kar pospeši obrabo in povzroča mikrotravme.
Dejavniki tveganja:
- Spol – bolezni so znatno bolj izpostavljene ženske, predvsem po menopavzi.
- Starost – tveganje močno narašča po 40. letu in doseže vrh med 55. in 75. letom.
- Družinska zgodovina – genetska predispozicija za razvoj artroze.
- Mišično neravnovesje in zmanjšana moč stabilizatorjev sklepa.
- Prekomerna telesna teža, ki poveča skupno mehansko obremenitev tudi na zgornjih udih.
Ker igra palec ključno vlogo pri skoraj vseh opravilih – od vsakodnevnih (npr. odpiranje steklenic, uporaba telefona) do poklicnih (npr. tipkanje, ročno delo) –, lahko že blaga izguba gibljivosti ali bolečina v CMC sklepu močno vpliva na funkcionalnost roke in kakovost življenja.
Ergonomski ukrepi, pravilna tehnika prijema in preventiva ob poškodbah so zato bistveni za upočasnjevanje obrabe sklepa in zmanjšanje tveganja za razvoj rizartroze. V zgodnjih fazah lahko ustrezna preventiva znatno upočasni napredovanje bolezni in prepreči večje poškodbe sklepnih struktur.
Naročite se na fizioterapevtsko zdravljenje bolečin v palcu.
Simptomi rizartroze po fazah napredovanja
Simptomi rizartroze se običajno razvijajo počasi in sprva ostajajo neopazni ali pa jih posamezniki pripišejo utrujenosti, staranju ali trenutni preobremenitvi roke. V zgodnjih fazah bolezen še ne povzroča stalnih težav, zato pogosto ostane nezdravljena. Sčasoma pa se obraba sklepa stopnjuje, simptomi postajajo izrazitejši, funkcionalnost sklepa upada, kakovost vsakodnevnega življenja pa se začne slabšati.
Prva stopnja – blaga artroza
V začetni fazi, ko gre za blago obliko artroze, se pri bolniku občasno pojavi bolečina ob določenih gibih, kot je obračanje ključa, odpiranje steklenic ali dolgotrajno pisanje. Pogost je občutek togosti v palcu, še posebej zjutraj ali po daljšem mirovanju, prav tako lahko pride do rahlo zmanjšane moči prijema pri ponavljajočih se opravilih.
Ti simptomi so pogosto reverzibilni in se umirijo z nekaj počitka. Klinični pregled lahko razkrije minimalno občutljivost, medtem ko rentgenske slike v tej fazi pogosto še ne pokažejo pomembnih sprememb.
Druga stopnja – zmerna artroza
V srednji fazi, ko artroza napreduje v zmerno obliko, postane bolečina pogostejša in izrazitejša. Ni več vezana zgolj na specifične gibe, temveč se pojavi tudi ob vsakodnevnih opravilih, ki vključujejo prijem ali rotacijo palca.
Sklep postane občutljiv na dotik in pogosto oteče, gibljivost palca je omejena, kar povzroča težave pri opravilih, ki zahtevajo natančnost, kot je zapenjanje oblačil ali uporaba manjših predmetov.
Sčasoma se začne zmanjševati mišična masa okoli sklepa, kar vodi v dodatno izgubo stabilnosti. Bolniki se nezavedno začnejo izogibati določenim gibom, kar dolgoročno oslabi mišično koordinacijo in še dodatno pospeši degenerativni proces.
Tretja stopnja – napredovala artroza
V napredovali fazi, ko gre za hudo obliko rizartroze, so spremembe trajne in izrazite. Bolečina postane kronična in je prisotna tudi v mirovanju. Sklep se lahko vidno deformira – značilna je t. i. "Z deformacija", kjer se palec ukrivi navzven.
Moč prijema je močno oslabljena, fine motorike skoraj ni več, zato pacienti izgubijo sposobnost izvajanja številnih osnovnih vsakodnevnih opravil, kot so držanje pribora, zapenjanje gumbov ali odpiranje embalaže.
Ob pregledu je sprememba oblike sklepa jasno vidna, rentgenske slike pa razkrijejo znake napredovale artroze – izrazito zožen medsklepni prostor, prisotnost kostnih izrastkov (osteofitov) in zgoščevanje podhrustančnega kostnega tkiva (subhondralna skleroza).
Zaradi postopnega napredovanja bolezni in vse hujših simptomov je ključnega pomena pravočasna prepoznava zgodnjih znakov ter vključitev v strokovno vodeno fizioterapevtsko in kineziološko obravnavo. Ravno v začetnih fazah je moč z ustrezno obravnavo najbolj uspešno upočasniti ali celo ustaviti napredovanje rizartroze.
Naročite se na celostno fizioterapevtsko obravnavo bolečin v palcu.
Diagnostika rizartroze
Uspešno zdravljenje rizartroze se začne z natančno in celostno diagnostiko. Ker se simptomi lahko prekrivajo z drugimi stanji (kot so sindrom karpalnega kanala ali tenosinovitis), je pomembno, da se pravočasno prepozna pravi vzrok težav.
Diagnoza rizartroze se postavi na podlagi temeljite ocene stanja, ki zajema izvedbo:
- kliničnega pregleda, ki vključuje testiranje gibljivosti, sprožilcev bolečine in funkcionalnosti palca,
- anamneze, kjer specialist natančno ovrednoti, kako simptomi vplivajo na vsakodnevno življenje,
- funkcionalne ocene prijema, s katero se določi moč, vzdržljivost in natančnost gibov,
- slikovne diagnostike (po potrebi napotitev na rentgen ali ultrazvok), ki potrdi obrabo hrustanca in morebitne deformacije sklepa.
Zgodnja prepoznava rizartroze omogoča učinkovitejše zdravljenje in upočasnitev napredovanja bolezni.
Fizioterapevtsko zdravljenje rizartroze v kliniki Medicofit
Zdravljenje v kliniki Medicofit poteka po strukturiranem protokolu, ki vključuje kombinacijo fizioterapije, kineziološke vadbe in edukacije bolnika. Cilj ni le zmanjšanje bolečine, temveč dolgoročna stabilizacija sklepa in izboljšanje funkcionalnosti roke.
S tehnikami mobilizacije in sproščanja se izboljša gibljivost sklepa, zmanjša mišična napetost in lajša bolečina. Posebno pozornost specialisti fizioterapije namenijo tudi okoliškim strukturam, saj togost v zapestju ali komolcu pogosto dodatno obremenjuje palčev sklep.
V kliniki Medicofit prisegajo na uporabo zgolj najsodobnejših instrumentalnih postopkov zdravljenja. Za pospešitev regenerativnih procesov in zmanjšanje bolečine se uporabljajo:
- TECAR Wintecare terapija za zmanjšanje vnetja in izboljšanje prekrvavitve,
- visokoenergijski Summus laser za pospešeno celjenje mehkih tkiv,
- EMS Dolorclast udarni valovi, kadar so prisotni kostni izrastki oz. kalcijevi depoziti.
Ciljno usmerjena vadba, ki poteka pod nadzorom specialista fizioterapije je ključna za krepitev mišic, ki stabilizirajo palec in zapestje. Program individualno prilagojene vadbe vključuje:
- vaje za krepitev mišic tenarja (mišice palca) in mišic podlakti,
- vaje za stabilizacijo zapestnega sklepa,
- izboljšanje fine motorike in prijema.
Vaje so prilagojene posamezniku in potekajo progresivno – od nežnih aktivacij do funkcionalno usmerjenih gibanj. S tem se postopno izboljšuje stabilnost sklepa, zmanjša bolečina in krepi obremenilna kapaciteta celotne dlani in zapestja.
Pacienti v kliniki Medicofit prejmejo tudi individualna priporočila za:
- prilagoditev delovnega okolja (npr. uporaba ergonomske miške),
- tehnike razbremenitve sklepa med aktivnostmi,
- pravilno razporeditev sil med prijemanjem in dvigovanjem.
S tem se zmanjšuje možnost preobremenitve sklepa in preprečuje nadaljnje poslabšanje. Takšen celostni pristop omogoča uspešnejše obvladovanje simptomov ter večjo samostojnost pri opravljanju vsakodnevnih nalog, kar omogoča dolgoročno ohranjanje gibljivosti palca in izboljšuje splošno funkcionalnost roke.
Primer uspešnega fizioterapevtskega zdravljenja rizartroze
67-letni Igor, upokojeni inštruktor vožnje, je obiskal kliniko Medicofit zaradi kroničnih bolečin v CMC sklepu palca desne roke, ki so se stopnjevale pri izvajanju vsakodnevnih nalog kot so pisanje, držanje predmetov in uporabi delovnih orodij. Čeprav so bolečine v manjši meri bile prisotne že več kot tri leta pa so se nedavno izrazito poslabšale.
Tekom kliničnega pregleda je gospod Igor izpostavil, da se je v zadnjem letu pojavila tudi večja jutranja okorelost ter občutek zmanjšane moči prijema. Specialist fizioterapije je opazil deformacijo CMC sklepa palca, klinični testi in obremenitveno testiranje pa so razkrili zmanjšano gibljivost, predvsem pri gibih abdukcije in opozicije. Prisotna je bila blaga oteklina ter povečana občutljivost ob palpaciji sklepa.
Na podlagi klinične slike je bil zastavljen 15-tedenski program celostnega fizioterapevtskega zdravljenja. Uvodna faza zdravljenja je zajemala uporabo TECAR Wintecare terapije za zmanjšanje bolečine in izboljšanje lokalne mikrocirkulacije ter Summus lasersko terapijo za pospešitev regenerativnih procesov. Komplementarno so se izvajale specialne manualne tehnike za izboljšanje gibljivosti. Ob postopnem izboljšanju simptomatike je vse pomembnejšo vlogo prevzela terapevtska vadba, usmerjena v krepitev mišic dlani, zapestja in podlakti.
Ob koncu zdravljenja je gospod Igor poročal o bistveno manjših bolečinah, izboljšani natančnosti prijema in povrnitvi polne funkcionalnosti palca pri vsakodnevnih opravilih. Zaradi zadovoljstva z rezultati zdravljenja, se je odločil vključiti v program dolgoročne preventivne vadbe.
Kirurško zdravljenje rizartroze: kdaj pride v poštev?
Čeprav se večina pacientov na konzervativno zdravljenje z individualno fizioterapijo in ciljno usmerjeno kineziološko vadbo dobro odzove, obstajajo primeri, pri katerih bolečine vztrajajo tudi po daljšem terapevtskem pristopu. Do kirurškega zdravljenja običajno pride takrat, ko je bolezen močno napredovala in bistveno vpliva na kakovost vsakodnevnega življenja.
Najpogostejši razlogi za operativno zdravljenje vključujejo stalno in močno prisotno bolečino, ki je ni mogoče več obvladovati s fizioterapijo, pojav vidnih deformacij sklepa ter izrazito zmanjšanje moči prijema, ki onemogoča osnovna opravila, kot so pisanje, priprava hrane ali držanje skodelice. Prav tako se operacija pogosto priporoči, kadar tudi po več mesecih celostne rehabilitacije ni zaznati funkcionalnega napredka.
Kirurški pristopi so prilagojeni stopnji obrabe in funkcionalnim potrebam posameznika. Eden najpogosteje uporabljenih postopkov je trapeziektomija – odstranitev trapezne kosti, ki z drgnjenjem povzroča bolečino in vnetje. Pri mlajših bolnikih, ki roko še vedno močno obremenjujejo, se včasih izvede artrodeza, torej stabilizacija oziroma zatrditev sklepa, ki omogoča večjo stabilnost pri vsakodnevni rabi. V nekaterih primerih se odločijo za vsaditev proteze, kjer se poškodovani sklep nadomesti z umetnim, s čimer se povrne gibljivost in zmanjša trenje med kostmi.
Uspešnost operativnega zdravljenja je tesno povezana s kakovostno pooperativno rehabilitacijo. V kliniki Medicofit pacientom po kirurškem posegu nudijo individualno zasnovan fizioterapevtski program, ki vključuje protibolečinske terapije, obnavljanje obsega gibanja in postopno krepitev prijema. Cilj rehabilitacije je povrnitev funkcionalnosti roke ter preprečevanje nadaljnjih zapletov, kot so togost ali sekundarna oslabelost mišic.
Velika večina pacientov, ki se vključijo v ustrezno rehabilitacijo, poroča o občutnem zmanjšanju bolečine, večji natančnosti prijema in izboljšani zmožnosti za izvajanje vsakodnevnih opravil. Napoved za ohranjanje samostojnosti in kakovosti življenja je pri ciljno vodenem zdravljenju dobra – še posebej, če pacient aktivno sodeluje v celotnem procesu okrevanja.
Ne odlašajte z zdravljenjem bolečin v palcu
Rizartroza je več kot le obraba sklepa – gre za stanje, ki lahko močno poslabša kakovost življenja, če se ne obravnava pravočasno. Ko vsakdanje naloge, kot so pisanje, rezanje hrane ali zapenjanje gumba, postanejo boleče in okorne, telo jasno sporoča, da potrebuje strokovno pomoč.
Dobra novica je, da zgodnje ukrepanje prinaša odlične rezultate. Z natančno diagnostiko, individualno prilagojeno fizioterapijo ter ciljno usmerjenim gibalnim programom lahko upočasnimo napredovanje obrabe, izboljšamo funkcionalnost sklepa in odložimo ali celo preprečimo potrebo po operaciji.
V kliniki Medicofit vam nudijo celostno obravnavo rizartroze – od ocene stanja do strokovno vodene terapije, ki je prilagojena vašim ciljem, življenjskemu slogu in stopnji okvare sklepa.
