Decembrski prazniki so večini v veselje, nekaterim pa težek izziv

Božično-novoletna rajanja so za ljudi, ki imajo socialno anksioznost oziroma socialno fobijo, še prav poseben izziv. In za tovrstno motnjo trpi kar 14 odstotkov populacije, pove Anja Kozina, soustanoviteljica prve Antistresne klinike v Sloveniji in strokovna vodja Zavoda Študentska svetovalnica. Ob tem poudari, da pri svojem delu opaža, da je vsako leto takšnih primerov več.

Ljudje, ki trpijo za socialno fobijo, občutijo močan strah pred socialnimi stiki Kot pojasni, socialna anksioznost oziroma fobija spada po klasifikaciji DSM IV v področje anksioznih, to je tesnobnih motenj. Kaže pa se v čustveni vznemirjenosti in tesnobnosti ob izpostavljenosti z drugimi ljudmi. Gre za zaskrbljenosti glede socialne podobe in strah pred nastopanjem v javnosti ali avtoriteto.

"Ljudje, ki trpijo za socialno fobijo, občutijo močan strah pred socialnimi stiki, stisko pa jim lahko vzbudi že zgolj misel na druženje ali nastop. Bojijo se, da se bodo s svojim vedenjem ali morda s komunikacijo hudo ponižali ali osramotili. Pri tem se pojavijo telesni znaki, kot so tresenje, znojenje, povečan srčni utrip, oteženo dihanje, zardevanje in tako dalje. Odzivi se lahko stopnjujejo do te mere, da pride celo do paničnega napada."

Zato se izogibajo druženju, zabavam, prireditvam in dogodkom, kjer bi bili v središču pozornosti. Ob tem se hkrati pogosto pojavi tudi občutek osamljenosti in zapuščenosti.

Socialna fobija je največkrat povezana z nizko samopodobo Socialna fobija je po besedah sogovornice največkrat močno povezana z nizko samopodobo in nizkim samospoštovanjem, zato ima veliko vlogo pri tem družinsko okolje, kjer lahko člani posameznika podpirajo, spodbujajo in krepijo njegovo samopodobo, lahko pa ga kritizirajo, ponižujejo ali celo zlorabljajo.

Otrok je po besedah Kozinove zelo občutljiv na drobne dražljaje s strani pomembnih drugih. Tako je na primer dovzeten za to, s kakšnim izrazom v očeh ga starši gledajo, čuti in odziva se na mišično napetost osebe, ki ga drži v naročju, kakor tudi na način odzivanja odraslih na njegov jok. Vse to je pomembno pri razvijanju samospoštovanja.

"Za otroka je pomembno vsako dejanje, vsaka kretnja, vsak izraz na obrazu in vsaka beseda, ki jo izgovori pomembna druga oseba. Vse to mu daje sporočilo o njegovi vrednosti, pomembnosti in sposobnostih."

Otroci, ki se srečujejo z ustrahovanjem, zavračanjem, zasmehovanjem ali poniževanjem, so bolj nagnjeni k socialni anksioznosti. S to motnjo so, tako naša sogovornica, povezani tudi drugi negativni dogodki in izkušnje, kot na primer različne zlorabe, medvrstniško nasilje in tako dalje. Večjemu tveganju pa so izpostavljeni otroci, ki so sramežljivi, plašni ali zadržani v novem okolju.

In kako poteka zdravljenje socialne fobije? Pri diagnosticiranju socialne fobije je treba upoštevati vedenjske, psihološke in fiziološke simptome. Pav tako pa je po besedah sogovornice pomembno subjektivno doživljanje posameznika in njegovo prepričanje o tem, koliko ga ti simptomi ovirajo pri vsakodnevnih opravilih.

"Socialno anksioznost se zdravi z različnimi psihoterapevtskimi metodami in tehnikami, včasih pa so simptomi tako zelo močni, da je potrebno tudi medikamentozno zdravljenje. Zdravila lahko simptome zmanjšajo in pomagajo človeku pri soočanju z vsakodnevnimi situacijami, vendar je zelo pomembno, da je posameznik vključen tudi v terapevtski program, kjer poglobljeno raziščemo, zakaj se je socialna fobija sploh razvila."

Kot še pove Kozinova, obstajajo tudi različne vaje, ki se jih posameznik lahko nauči in mu pomagajo v stresnih situacijah, kot so tehnike dihanja, vaja varnega kraja, pisanje dnevnika, preusmeritev misli, progresivna mišična relaksacija in podobno.