Tadej Pogačar
Janja Garnbret
Četrtek, 12. 9. 2024, 13.23
1 mesec, 2 tedna
Sedemdeset let Guinnessove knjige rekordov
Tudi človeška ribica je svetovna rekorderka #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,09
V letošnji slovenski izdaji Guinnessove knjige rekordov je 2.115 rekordov, od tega je štiri petine novih ali izboljšanih.
V Guinnessovi knjigi rekordov za leto 2025 je sedem novih slovenskih rekordov. Ob teh pa še rekorda, ki so ju dosegli v Sloveniji.
Največ novih slovenskih vpisov v Guinnessovi knjigi rekordov za leto 2025 je s področja športa. Zagotovo ni presenečenje, da sta se vpisala vrhunska športnika Janja Garnbret z osmimi zlatimi medaljami na svetovnem prvenstvu IFSC v športnem plezanju in Tadej Pogačar z največ, natančneje štirimi, zmagami v razvrstitvi mladih kolesarjev na Dirki po Franciji.
Slovensko obarvani novi rekordi predvsem športni
Športno obarvanost nadaljuje nekdanji košarkar in zdaj košarkarski trener Luka Trpin, ki ima s svojima novima rekordoma v knjigi svetovnih presežkov zdaj kar pet vpisov. Tokrat si ga je priboril s 517 košarkarskimi odboji med nogama v eni minuti in 89 košarkarskimi odboji "pajek" v eni minuti.
Nov rekord je postavila tudi Alenka Artnik, ki se je potopila 111 metrov ter tako med ženskami postala rekorderka z najglobljim potopom na vdih s stalno obtežitvijo in dvojno plavutjo.
Ob predstaviti slovenske izdaje Guinnessove knjige rekordov za leto 2025 so sodelovali tudi nekateri slovenski rekorderji, katerih dosežki so predstavljeni v tej knjigi.
Tudi rekorda, ki so ju postavili v Sloveniji, prihajata iz sveta športa. Črnogorka Jovanka Radičević je v zadnji sezoni igranja za slovensko moštvo Krim dosegla največ, kar 1069, golov v ženski rokometni ligi prvakinj EHF.
Na planiški skakalnici pa se je marca letos Noriaki Kasai s svojimi takrat 51 leti in 290 dnevi vpisal kot najstarejši prejemnik točk v svetovnem pokalu v smučarskih skokih.
Noriaki Kasai je svoj vpis v Guinnessovo knjigo rekordov dosegel marca letos na planiški velikanki.
Postojnski kraj dobil drugega rekorderja
A vsi novi slovenski rekordi vendarle niso športni. Boris Tomašič s televizije Nova24TV je svojega popravil in je tako zdaj najdaljša maratonska televizijska pogovorna oddaja dolga 73 ur in 23 minut. Kot je pojasnil Tomašič, so se gosti menjavali vsako uro in v publiki je bilo ves čas oddaje prisotnih približno 20 ljudi.
Svetovna rekorderka je postala tudi prebivalka postojnskih in drugih kraških globin – človeška ribica se je uradno uvrstila v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov kot najdlje živeča dvoživka, saj živi do 70 let. Postojnski kraj ima ob tem še enega rekorderja, Predjamski grad je namreč največji jamski grad na svetu.
V letošnjo izdajo Guinnesove knjige rekordov se je s svojo življenjsko dobo, dolgo do 70 let in najdaljšo med dvoživkami, uvrstila tudi človeška ribica.
Navdih v pivniških stavah
Letos sicer mineva 70 let, odkar sta si enojajčna dvojčka Ross in Norris McWhirter, oba s fotografskim spominom, zadala nalogo ustvariti referenčno knjigo znanja, ki bi pomagala pri razreševanju stav v britanskih pivnicah ter tako žgoče prepire preusmerila v luč znanja. Odprla sta pisarnico v zapuščeni telovadnici na londonski ulici Fleet Street in kmalu za tem ustvarila prav posebno malo, zeleno, trdovezano knjigo, ki so jo s premazom, odpornim proti pivu, prilagodili zahtevnim pivniškim razmeram.
Knjigo so sprva brezplačno delili lastnikom pivnic, a je zanimanje zanjo tako hitro raslo, da so jo kmalu začeli prodajati v knjigarnah. Danes ima Guinnessova knjiga rekordov izdaje v 40 jezikih, tudi slovenskem, za vpis v knjigo pa se vsako leto poteguje več kot 29 tisoč prijav.
V Guinnessovi knjigi rekordov za leto 2025 je sedem novih slovenskih rekordov. Ob teh pa še rekorda, ki so ju dosegli v Sloveniji.
Sedem desetletij vedno boljših rekordov
V letošnji jubilejni izdaji so v izbranih štirih kategorijah pregledali celoten razvoj rekordov v teh sedmih desetletjih. Kot pogled v prihodnost je posebna kategorija namenjena mlajšim od 16 let, ki so si z dosežki priborili uradni certifikat Guinnessovega svetovnega rekorda.
V slovenski izdaji Guinnessove knjigi svetovnih rekordov je z besedilom in več kot tisoč fotografijami predstavljenih 2115 rekordov, od tega je štiri petine povsem novih ali popravljenih od prejšnje izdaje. V 70 letih svojega vsakoletnega izhajanja so po vsem svetu prodali približno 150 milijonov izvodov, so še pojasnili pri založbi Učila, ki izdaja slovensko izdajo.
