Ima vaš otrok zdrav odnos do hrane?

Kakšne prehranjevalne navade ima vaša družina?

Pogosto pri vzgajanju pozabimo, da je tudi odnos do hrane pomemben del vzgoje. Vsaka družina ima svoje prehranjevalne navade in vedno so starši tisti, ki jih prenašajo naprej, na svoje otroke.

Odnos, ki ga vi gojite do hrane, se bo prenesel na otroke in takšnega bodo meli vse življenje. Naučite jih, da je treba hrano spoštovati, saj je dobrina, ki je ne bi smeli jemati za samoumevno. Z njimi pa se pogovorite tudi o tem, da je hrana gorivo za njihovo telo in pomembno vpliva na počutje ter zdravje – če ješ uravnoteženo prehrano, tako pomeni, da spoštuješ sebe in svoje telo.

Otroka spodbudite, da bo jedel uravnoteženo prehrano

Že v otroštvu je zelo pomembno, da je prehrana uravnotežena, saj je to tudi pogoj za zdrav telesni in duševni razvoj. Po drugi strani neustrezno prehranjevanje lahko vpliva na slabše počutje, slabšo koncentracijo, slab uspeh v šoli, otrok je na splošno manj odporen proti boleznim in večkrat zboli, tudi pozneje v življenju.

Otrok naj zaužije več obrokov dnevno, naj noben dan ne mine brez toplega obroka.

Kakšno hrano potrebuje otrok?

Ko načrtujete obroke, imejte v mislih prehransko piramido. Otrok potrebuje redne obroke, poleg zajtrka, kosila in večerje še dopoldansko in popoldansko malico, ki mu dasta vmesno energijo. Obroki naj bodo sestavljeni uravnoteženo, pri čemer vam lahko pomaga dobro znana prehranska piramida.

Saj poznate prehransko piramido, kajne? Govori o tem, koliko določenega živila naj bi pojedli, da bi kar najbolje in na najbolj zdrav način telo oskrbeli s potrebno energijo. Seveda jo je treba upoštevati, predvsem jo imejte v mislih, ko nakupujete živila in načrtujete obroke. A pomembneje je, da vzpostavite neko celotno ravnovesje, da na primer čez celoten dan ali teden jeste čim bolj uravnoteženo. Ne postanite obsedeni z zdravo prehrano, vklopite zdrav razum in poskušajte čim več za zdravje koristnih živil ustvarjalno vključiti v jedilnik.

Kaj pa, če noče jesti?

Kako otroka pripraviti, da poje sadje in zelenjavo?

Nič ne bo bolj učinkovito kot to, da ste dober zgled. Če starši jedo zdravo hrano, jo bodo tudi otroci, saj jim bo to nekaj samoumevnega. Če ne boste kupovali nezdrave hrane, niti ne bodo imeli priložnosti, da bi posegli po njej.

Pokažite, da je hranjenje obred, ko se umirimo in se družimo. Vedno jejte skupaj, da bo otrok vzljubil ta skupni čas.

Prisluhnite, če bo določeno hrano zavračal dlje časa. Tudi vi česa preprosto ne marate. Poskušajte skupaj najti rešitev, s čim nadomestiti določeno živilo, da bo telo vseeno dobilo to, kar potrebuje.

Če otrok obroka ne more dokončati, ga ne silite. Opazujte, koliko poje, in glede na to prilagodite njegove obroke. Pri tem pa bodite pozorni, da ne poje le najboljših stvari in vedno pusti le zelenjavo.

Če želite v jedilnik vnesti kakšno novo živilo, bodite pri tem postopni. Večkrat to živilo pripravite v majhnih količinah, kot dodatek, in ga jejte s slastjo. Kmalu bo otroka začelo zanimati in bo vsaj poskusil.

Nobene hrane ne prepovejte. Naj bo včasih tudi čas za kakšen posladek, kot je ocvrt krompirček ali tortica. Saj veste – kar je prepovedano, najbolj privlači. Razložite le, da je tovrstna hrana le za občasne priložnosti.

Otroku pustite, da vam pomaga pri pripravi hrane. Naj gre z vami po nakupih in naj sodeluje pri odločitvah, kaj boste jedli. Seveda to ne pomeni, da je lahko nakupovalni voziček poln čipsov, ampak da pomaga pri izbiri sadja, jogurtov … naj pove, kaj si je zaželel.

Otroka poslušajte. Zdrav otrok bo pojedel točno toliko, kot potrebuje. Morda bo kakšen dan pojedel malo manj, drugič več – ampak to vse je popolnoma normalno in velja tudi za odrasle.

Vzgoja se tu še ne konča: do hrane imejte spoštljiv odnos

Obilica hrane je morda samoumevna v vaši družini, a ponekod po svetu je močno primanjkuje. Ste vedeli, da zavržemo tudi do 40 odstotkov vse hrane? Skupaj se pogovorite o tej temi, o lakoti, o spoštovanju do hrane, o tem, da obilica hrane ni nekaj samoumevnega. Izdelajte načrt, kako boste zavrgli čim manj hrane.

Imejte pregled nad hladilnikom. Določeno obdobje spremljajte, kaj je v vaših smeteh. Recimo en teden opazujte vse, kar zavržete, in zapisujte. Tako boste ugotovili, česa ste kupili preveč, nato pa se je smiselno vprašati, zakaj. Morda vaša družina tega ne jé tako pogosto in lahko začnete kupovati manjše embalaže.

Kaj je v hladilniku? Hladilnik redno čistite in spremljajte roke uporabe na živilih. Sproti delajte nakupovalni seznam, živilo nanj uvrstite šele, ko vidite, da ga bo zmanjkalo.

Večkrat po nakupih. Če boste kupovali le enkrat tedensko, boste težko ocenili, koliko določenega živila potrebujete. Tako se lahko zgodi, da hrana ostane ali začne gniti, kar pa ni vaš cilj. Kupujte večkrat in po manj, vsaj tista živila, ki se hitreje pokvarijo.

Obroke načrtujte vnaprej, tako boste bolj premišljeno nakupovali. Naredite seznam, kaj približno boste čez teden kuhali, in kupite tiste sestavine, ki jih boste pri tem dejansko potrebovali – v količini, ki jo boste dejansko porabili.

Po nakupih se odpravite s seznamom. Pravilno berite oznake na embalaži. Kako si razlagate napisa "Porabiti do" in "Porabiti najmanj do"? Prvi pomeni, da je po datumu na embalaži živilo nepriporočljivo jesti, drugi pa, da je živilo po datumu na embalaži sicer še primerno za uživanje, vendar pa se mu lahko zmanjša kakovost. Napis "Porabiti najmanj do" namreč pomeni, da je kakovost živila do datuma, označenega na embalaži, najvišja. Če živila shranjujete pravilno, pa lahko večina teh izdelkov zdrži dlje od datuma na embalaži.

Na krožnik ne naložite preveč. Vedno lahko vzamete še, ko pojeste do konca. Na tak način bo hrana, ki je ne morete pojesti, ostala nedotaknjena in jo lahko zamrznete za drugič.

Porabite sadje ali zelenjavo, ki bosta kmalu izgubila svežino. Uporabite domišljijo: naredite zelenjavno rižoto, juho, sadne smutije …

Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.