Petek, 22. 8. 2014, 11.02
9 mesecev, 1 teden
Če rešimo oceane, rešimo človeštvo
Ko se je Boyan Slat pri 16 letih prvič potapljal, je v morju videl več plastičnih vrečk kot rib. Začel je graditi čistilno ploščad, ki bi lovila plastično nesnago.
Misel na to, da bi morali potovati skozi oceane in pobirati smeti, je zastrašujoča, zato se je nizozemski študent letalskega inženiringa Boyan Slat domislil, da bi preprosto lahko počakali, da nam morje samo naplavi smeti v naročje. Ko je bil še v srednji šoli, je pol leta posvetil raziskovanju onesnaženja oceanov in težav, ki jih predstavlja čiščenje.
Boyan Slat - od študenta letalstva do rešitelja oceanov Prišel je na idejo, da bi s sistemom ovir lahko najprej ujeli in zbrali plastično nesnago ter jo nato s posebno ploščadjo odstranili iz morja. Morski tok bi tekel pod ovirami in s seboj neovirano nosil vse morske organizme. Namesto mrež bi uporabljali trdne plavajoče ovire, zaradi česar se morsko življenje ne more ujeti v past. Plastični koščki namreč plavajo na površju in se tako lahko ujamejo v ovire.
To ga je vodilo v zasnovo "pasivnega" koncepta čiščenja oceanov, ki ga je, star 17 let, predstavil na konferenci TEDx na Nizozemskem v Delftu leta 2012.
Prvo leto študija letalskega inženiringa je tako pavziral, da se je vse leto lahko osredotočal na razvoj ideje.
Deset let za tihomorski smetiščni vrtinec
Čistilna naprava, ki bi oceane rešila pred plavajočo plastiko Potem ko se je lani ideja o tem konceptu viralno razširila po svetu, je Boyan ustanovil fundacijo The Ocean Cleanup, ki v želji po čistih oceanih združuje približno sto ljudi, s katerimi je izpeljal tudi obširno študijo o izvedljivosti projekta. Študija, ki je obsegala 530 strani in so jo predstavili na konferenci TEDx v začetku junija, je pokazala, da je koncept resnično izvedljiv in uresničljiv.
Z njim bi v desetih letih lahko odstranili polovico plastike iz tako imenovanega tihomorskega smetiščnega vrtinca, to je približno pet tisoč kvadratnih kilometrov obširno področje na severnem delu Tihega oceana. Ne gre za strnjen konglomerat plastičnih odpadkov, ampak za drobne delce, ki so razpršeni po oceanu. Morski tokovi z ene strani in vetrovi z nasprotne ustvarjajo severnopacifiški vrtinec, kjer je ujeto vse, kar morje najde na svoji poti.
V svetovnih oceanih obstaja pet stalnih oceanskih vrtincev, kjer se kopiči nesnaga. 19-letni Boyan Slat je prepričan je, da bi v petih letih njegove ploščadi lahko zbrale in odstranile približno 7,25 milijona ton plastičnih odpadkov v vseh petih oceanskih vrtincih.
Več o projektu The Ocean Cleanup:
Z množičnim zbiranjem denarja do dveh milijonov dolarjev
Skupina ekoloških zanesenjakov, zbranih pod imenom The Ocean Cleanup, se zdaj pospešeno ukvarja z izdelavo prototipa ploščadi. S tem se želijo izogniti morebitnim neznankam, optimizirati oblikovanje in se dobro pripraviti na dejansko uresničitev pasivne čistilne naprave. Načrtujejo, da bi poskusno napravo lahko izdelali v od treh do štirih letih.
Za uresničitev projekta potrebujejo dva milijona dolarjev, v obliki množičnega zbiranja sredstev so zbrali že 73 odstotkov denarja. Njihova akcija se bo končala čez tri tedne. Z dvema milijonoma dolarjev bodo lahko iz testne faze prešli v izvedbeno, za to pa potrebujejo 322.062 donatorjev, ki bi prispevali v povprečju 6,21 dolarja.
Pogubni učinek plastičnih odpadkov na morski ekosistem
Pet oceanskih vrtincev Po poročilu okoljevarstvenega programa Združenih narodov UNEP iz leta 2005 so oceani obremenjeni z milijoni ton plastike. Kot ugotavljajo v mednarodnem raziskovalnem centru za Tihi ocean IPRC. se ti odpadki kopičijo v petih krožnih morskih tokovih, imenovanih vrtinci. Po podatkih kalifornijskega inštituta za morske raziskave Algalita je v teh vrtincih glede na skupno težo šestkrat več plastike kot planktona. Ena tretjina vse plastike se nahaja v tihomorskem vrtincu.
Vsaj en milijon morskih ptičev in sto tisoč morskih sesalcev vsako leto umre zaradi onesnaženosti s plastiko. Globokomorske ribe na področju tihomorskega vrtinca vsako leto požrejo 24 tisoč ton plastike. Zaradi plastike so ogrožene številne živalske vrste, med njimi havajski morski lev in želva vrste glavata kareta. Poleg tega pa so na plavajoči plastiki številne invazivne živalske vrste, ki z njo potujejo po oceanih in tako ogrožajo prvotne ekosisteme.
Vzorček s plastiko onesnažene morske vode Plastika ima tudi ekonomske posledice, zaradi nje se namreč kvarijo ladijski motorji, ribiška oprema, na tisoče dolarjev vsako leto porabijo za odstranjevanje plastike, ki jo morje naplavi na obalo. Po podatkih UNEP je svetovno gospodarstvo zaradi plastike vsako leto oškodovano za 13 milijard dolarjev.
Ne nazadnje je v nevarnosti tudi človekovo zdravje, saj plastika v okolje oddaja strupene kemikalije, kot sta DDT in PCB. Te kemikalije vstopajo v prehranjevalno verigo, kjer se stalno kopičijo. Povzročale pa naj bi raka, deformacije in zmanjšano reproduktivno sposobnost človeka.
Podpornik rubrike Ustvarimo boljši svet je podjetje Lidl Slovenija.