Sreda, 5. 5. 2021, 15.36
3 leta, 6 mesecev
Že v videoteki DKino!
Naše matere (Nuestras madres/Our Mothers)
Demiurg
Film o travmatičnem poglavju novejše gvatemalske zgodovine. Belgijski kandidat za mednarodnega oskarja je prejel nagrado za najboljši prvenec v sklopu Teden kritike festivala v Cannesu, ogledali pa smo si ga lahko tudi v Liffovi sekciji Perspektive.
Belgija, Francija, Gvatemala │ 2019 │ 73 min. │ Drama
R: César Díaz I: Armando Espitia, Emma Dib, Aurelia Caal, Julio Serrano Echeverría
IMDb: 6,9/10 │ Rotten Tomatoes: 92 % │ Uporabniki Googla: 88 %
Gvatemala leta 2018. Oči vseh v državi so uprte v sodni proces proti vojakom, ki so zanetili državljansko vojno. Vrstijo se pretresljiva pričevanja žrtev.
Mlad forenzični antropolog Ernesto identificira pogrešane. Nekoč se mu med poslušanjem neke starke zazdi, da je našel sled za svojim očetom, pripadnikom gverilcev, ki je izginil med vojno ...
"Skromno velik celovečerec z ogromnimi posledicami." Glenn Kenny, New York Times
"To je privlačno dostojanstvena, humana zgodba o posledicah malo znane državljanske vojne v Gvatemali v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki so jo prenašale ženske v državi." Fionnuala Halligan, Screen International
"Scenarist in režiser César Díaz okoli svojega glavnega junaka gradi kompleksno, a nezahtevno zasliševanje nacionalne pripadnosti." Pat Brown, Slant Magazine
Napovednik filma Naše matere:
Zanimivosti:
- Film je bil uraden belgijski kandidat za oskarja za najboljši mednarodni celovečerec, a se ni uvrstil med končnih pet nominirancev.
Na 92. podelitvi zlatih kipcev je v tej kategoriji sicer slavil prejemnik oskarja za najboljši film – južnokorejski Parazit (2019). - Režiser in scenarist filma César Díaz je pojasnil, da ljudje z gvatemalskim genocidom sploh niso seznanjeni, medtem ko poznajo diktaturi v Čilu in Argentini.
Ob tem je povedal: "Dvesto tisoč ljudi je umrlo, 45 tisoč je pogrešanih, svet pa o tem ne ve nič. Zakaj? Zato, ker gre za Indijance.
Žrtvam smo morali vrniti človeški obraz. Kaj naredimo s svojimi mrtvimi, ko prenehamo medsebojno pobijanje? Kako si zacelimo rane? S spominjanjem. Da bi ozdravili državo, moramo začeti pri posamezniku."
