Top 10 dejstev o sanjah

Pozabimo 90 odstotkov sanj

V roku petih minut, potem ko se zbudimo, pozabimo polovico sanj. Po desetih minutah budnosti se ne spomnimo več 90 odstotkov vsebine sanj. Pesnitev Kubla Khan, ki jo je napisal Samuel Taylor Coleridge, so navdihnile prav umetnikove sanje. Nekega jutra se je prebudil iz čudovitih sanj, svojo sanjsko vizijo pa je isti trenutek začel prelivati na papir. Po 54 vrsticah ga je zmotil obisk in ko se je vrnil k pisanju, se ni več mogel spomniti njihovega nadaljevanja. Kubla Khan je tako postala ena najslavnejših angleških nedokončanih pesnitev. Tudi slavni roman pisateljice Mary Shelley o Frankensteinu je plod sanj.

Sanjamo le stvari (ljudi), ki jih poznamo

V naših sanjah se pogosto pojavijo tujci, obrazi, ki jih ne prepoznamo. Ste vedeli, da si naš um teh obrazov ni izmislil sam, ampak gre za ljudi, na katere smo naleteli nekoč v življenju, pa se jih morda sploh ne spomnimo? V življenju smo videli na tisoče obrazov in v naših možganih imamo tako nešteto zalog za like, ki jih ti obrazi v naših sanjah igrajo.

Ne sanjajo vsi v barvah

Kar 12 odstotkov ljudi naj bi imelo izključno črno-bele sanje, preostanek ljudi pa sanja v barvah. Druži nas tudi vsebina sanj. Vsakdo je že sanjal o šoli ali službi, pogoste so tudi sanje, v katerih nas nekdo lovi, ob tem pa lahko bežimo le v počasnem posnetku ali celo tečemo na mestu. Pogosto sanjamo o spolnih užitkih, o zamujanju, letenju in avtomobilskih nesrečah, o izpadanju zob in o smrti ljudi, ki jih poznamo. Ni znano, ali so bolj žive sanje tistih, ki imajo črno-bele sanje, ali tistih, ki sanjajo v barvah.

Tudi slepi ljudje sanjajo

Ljudje, ki so izgubili vid, v svojih sanjah lahko vidijo slike. Ljudje, ki so se že rodili slepi, ne vidijo slik, vendar so njihove sanje enako žive, saj vsebujejo druge dražljaje, s katerimi si sicer tudi budni pomagajo videti svet – zvoke, vonje in dotike.

Zunanji dražljaji vplivajo na naše sanje

Se vam je zvok iz realnega življenja, na primer budilka, že kdaj vključil v sanje? Morda ste bili v resnici žejni in ste to tudi sanjali, v sanjah popili kozarec vode in bili čez nekaj sekund spet grozno žejni? Ali pa vas je v sanjah tiščalo na stranišče, ko ste se zbudili, pa ugotovili, da vas je zbudil ravno vaš mehur? Slavna slika Salvadorja Dalíja Sanje, ki jih je povzročilo letenje čebele okrog granatnega jabolka sekundo pred prebujenjem iz leta 1944, prikazuje ravno ta koncept.

Sanje imajo globlje pomene

Sanje govorijo globlji simbolni jezik. Naša podzavest poskuša naše sanje povezovati z nečim podobnim, tako nikoli ne sanjamo tiste stvari, o kateri sanjamo. Gre za prispodobe, ki jih naša zavest pripisuje določenim stvarem.

Ko spimo, smo paralizirani

Ste kdaj v sanjah hoteli teči, pa se telo ni premaknilo, kričati, pa ni bilo glasu? Medtem ko spimo, je naše telo tako sproščeno, da je paralizirano – najverjetneje ravno zato, da se ne bi odzivalo na naše sanje.

Smrčanje ubije sanje

Ste vedeli, da ko smrčite, ne samo motite ljudi, ki spijo ob vas, ampak tudi sami ne sanjate?

Dojenčki ne sanjajo o sebi

Otroci do tretjega leta starosti niso zmožni sanjati o sebi. Od tretjega leta do starosti sedem ali osem let, pa imajo otroci več nočnih mor kot odrasli.

Kdo vas sanja?* Ste že kdaj začutili, da nekdo sanja o vas? Vsak deseti posameznik naj bi čutil, kdaj se pojavi v tujih sanjah. Če se človek, ki vas sanja, zbudi sredi sanj, se – če takrat tudi vi spite – zbudite tudi vi.

*Gre za prvoaprilsko šalo.