V imenu varnosti vse več nadzora

Multimedijska instalacija tandema Kitch Številka trenutno ni dosegljiva, ki do konca marca stoji v Španskih borcih, je oblikovana iz štirih velikih plazem, prek katerih je mogoče spremljati dogajanje v prostorih plesnega gledališča, ki ga snemajo varnostne kamere. Poleg videa, posnetkov potrošniških dobrin, ki polnijo police prodajaln, pa sestavni del postavitve predstavlja tudi zvok.

"Zvoki potrošništva, ki obdajajo instalacijo – med njimi je tudi klasično obvestilo avtomatskega telefonskega odzivnika: 'Številka trenutno ni dosegljiva, prosimo pokličite kasneje' –, so prispodoba komunikacijskega šuma in včasih tudi absurdnega zvočnega kiča. Navodila, ki prihajajo iz različnih naprav (bankomatov, navigatorjev, avtomatskih blagajn itd.), od nas največkrat zahtevajo pridnost in ubogljivost," metaforična izhodišča zvočnega elementa postavitve pojasnjuje Nenad Jelesijević, ki skupaj z Lano Zdravković sestavlja Kitch.

V sodobni družbi je varnost postala ena izmed osrednjih vrednot, ki je neprestana skrb tako javnih kot zasebnih prostorov. Z vse več tehnološkimi in znanstvenimi inovacijami se zdi, da obstaja tudi vse več nevarnosti. Potenciran strah, ki ne opravičuje resničnega tveganja, pa je tako izgovor za še globlje regulacije naših življenj in ravnanj ter tako še več nadzora, ki ga hierarhični sistemi izvajajo nad ljudmi in prostori.

Nadzorni sistemi pronicajo v številne ravni življenj in v avtonomijo naših teles – postali so skoraj neobhodni del javnih prostorov, z različnimi tehnološkimi vmesniki pa ogrožajo našo zasebnost. "Snemajo nas v supermarketih, v inštitucijah, na ulicah in v javnem prevozu, na protestih nas snema policija. Neoliberalna mreža potrošništva si zagotavlja različne podatke o naših nakupih, gibanju, komunikacijah, objavah na družbenih omrežlih. Gre za nasilje v navidezno mehki obliki, ki zagotavlja navidezno varnost, a omejuje svobodo," teze projekta, ki kritično reflektira sodobno družbo tveganja, zapisuje umetniško-raziskovalni tandem.

S konstruiranjem mnoštva tveganj ima posameznik potrebo preoblikovati vsako svojo izkušnjo v varno situacijo, kar s pridom uporabljajo različni družbeni konteksti ali, kot pravi Jelesijević: "V resnici je varnost priročno opravičilo za zmanjševanje mnogih že priborjenih pravic, pravzaprav za sistematično omejevanje svobode političnega izražanja. Varnost, ki nam jo zagotavlja pravna država, je navidezna, saj relativno uspešno prikriva velike družbene probleme, kot so revščina, izkoriščanje in prekernost." Nadzor, ki naj bi zagotavljal varnost, je prispodoba odtujitve, saj človeka postavlja v položaj nevedneža, potencialnega nasilneža ali kriminalca, pri tem pa vdira v njegovo zasebnost oziroma avtonomijo. Posameznik pa je vse bolj nadzorovan potrošnik, ki naj se raje ne ukvarja z resnično politiko, še sočasje analizira umetnostni kritik in raziskovalec.

A govor o nadzoru, kapitalizmu in potrošništvu, ki si je podjarmilo posameznika do njegove obisti, daje tudi upanje, skozi projekt sporočata avtorja, ki verjameta, da brez upora ni obstoja in da ta danes predstavlja udeležbo v kritiki neoliberalizma. Poudarjata, da se pred nadzorom vendarle da ubežati, se z njim igrati in ga tudi manipulirati. Se mu torej upreti.