Tomislav Vrečar: Pri Trnfestu se dogajajo tektonski premiki, a morda žal prepozno

Pogovarjali smo se Tomislavom Vrečarjem, novim predsednikom KUD, ki se je s peščico zagnanih odločil, da bodo vendarle poskusili rešiti tako društvo, ki ima več kot 400 tisoč evrov dolga, kot festival Trnfest, na katerem bodo letos vsi ustvarjalci nastopili brez honorarja. Kaj se bo v prihodnje dogajalo s KUD in festivalom, pa bo znano oktobra, ko bodo videli, kako uspešni so bili pri nabiranju sredstev.

Kljub začetnim napovedim ste se praktično tik pred zdajci odločili, da Trnfesta vseeno ne odpoveste. Kaj se je zgodilo? Čez vso zimo smo se ukvarjali s težavo hiše in tem, ali bomo čisto potonili ali še ne. Pozimi smo bili zaprti, da smo znižali stroške ogrevanja, spomladi pa je bil na račun prostovoljcev KUD odprt samo ob posebnih dogodkih. Tako smo si iz meseca v mesec sproti zagotavljali sredstva za stroške, torej za plačevanje vode in elektrike. To nas še zdaj pesti in prebijamo se dobesedno iz tedna v teden.

Društvo je stagniralo, zato smo na zadnjem občnem zboru ugotovili, da je vrag odnesel šalo, da tako ne gre več naprej. Pojavila se je ekipa, ki je pripravljena stvari početi drugače. Izvolili smo nov izvršni in programski odbor in mene kot predsednika.

Kako se bodo spremembe v vodstvu poznale na festivalu? Do zdaj se je Trnfest preveč ločevalo od delovanja samega društva, nikoli se na Trnfestu tudi ni omenjala problematika glede financiranja društva, ker se je festival delal za občinstvo. Letos smo se striktno odločili, da je treba stopiti skupaj in Trnfest izkoristiti tudi za to, da izpostavimo problematiko KUD ter njegovih finančnih in kadrovskih težav.

Ugotovili smo, da imamo voljo, da vidimo smisel in način, kako to početi, in glede na to, da nam greste mediji zelo na roko, da nas zelo podpirate, dobivamo tudi ogromno odziva. Tako logistično kot programsko.

Med razlogi, zaradi katerih je bil Trnfest pod vprašajem, ste navajali manjše sofinanciranje s strani mesta. Koliko ste letos dobili od mesta in koliko od države? Mesto se je lani umaknilo iz sofinanciranja društva, kar pomeni, da smo izgubili četrtino letnih sredstev, torej okoli 150 tisoč evrov letno. Toliko recimo porabimo samo za zagon hiše, da lahko obratuje. To nas je skoraj pokončalo. Za Trnfest smo letos dobili tri tisoč evrov od Ministrstva za kulturo, občina pa nam zdaj ponuja 13 tisoč evrov v obliki storitev.

Vendar za organizacijo festivala potrebujete okoli 80 tisoč evrov? Ja, tam nekje, zato smo šli v akcijo Za naslednjih 100 let, torej v zbiranje donacij, računamo na nekaj dobička iz obratovanja točilnega pulta, predvsem pa je v organizacijo vloženega veliko prostovoljnega dela. Dogovarjamo se za večji koncertni dogodek, na katerem bi zbirali sredstva, pomagal pa nam bo Radio Študent. Septembra bomo organizirali simpozij o zapiranju urbanih središč znotraj mesta in opozorili tudi mestne oblasti, da se bodo verjetno morale odzvati na to problematiko, saj to ni le KUD-ova problematika, temveč gre za širšo težavo.

Festival ima morda kje kakšne pomanjkljivosti, ampak dejansko smo potrebovali način, da to problematiko spravimo v medije. Seveda priznavamo, da je krivda tudi na naši strani, da v preteklosti določenih stvari verjetno nismo naredili pravilno. Zadnja leta ima težavo tudi s kadrom, ljudje ne morejo v nedogled opravljati prostovoljnega dela.

Torej se je v vodstvu KUD, če se tako izrazimo, zamenjala generacija? Recimo, ja, smo mlajša ekipa, ki ima veliko skupnega s KUD, a nikoli ni bila v strukturah, v katerih se odloča. Tudi sam sem skoraj desetletje sodeloval s KUD, a nikoli nisem bil zraven pri odločanju. Imamo nek vpogled v delovanje, pa tudi nov zagon in voljo, nekoliko drugače gledamo na stvari, kot se je do zdaj.

Poudariti je treba, da mi nismo krizni štab, bolj prehodna ekipa, ki želi pokazati voljo, da se da delati drugače. Prav skozi Trnfest in september se bo izkristaliziralo, kdo je pripravljen vztrajati na tak način in ali je naš pristop pravilen.

Kako se nov pristop kaže v programu? Letos recimo ne bo tujih gostov … Ena od glavnih spodbud, da se vendarle lotimo festivala, je bila tudi ta, da so ustvarjalci sami prišli do nas in rekli, da želijo pomagati, da bi nastopali brez honorarjev. Program je pa vedno težaven. Trnfest ni nastal kot profiliran festival, namenjen določeni glasbeni zvrsti ali teatru. Vedno je bil mešanica vsega, velikokrat je bilo tudi odvisno, kdo ga je organiziral. Že samo občinstvo pogosto reče, da na Trnfest ne hodi zaradi programa, ampak zaradi druženja …

Vam je hudo, da ravno nastopajoči, ki so bistvo festivala, niso plačani? Hudo mi je, seveda, ampak ravno na okrogli mizi na Radiu Študent smo govorili, da recimo številni prihajamo iz tiste generacije, ki se je borila za Metelkovo. Nekateri ustvarjalci so nastopali in nastopamo brez plačila, da so danes neke stvari mogoče. Seveda mi je hudo, ker sem tudi sam ustvarjalec in vem, da je za eno uro nastopa na odru treba precej vložiti. A po odprtju festivala, ko sem ljudi osebno pozval, naj darujejo vsaj za nastopajoče, je bil odziv fenomenalen.

Nekaj dolga imate tudi do tistih, ki so na festivalu lani delali za točilnim pultom. Boste njih poplačali? Trudimo se, največji dolg imamo prav do delavcev in ustvarjalcev in letos smo se obvezali, da bomo poskusili to prakso slabega plačevanja prekiniti. Do oktobra moramo zbrati precej denarja, če želimo, da bo KUD še obstajal.

Kaj se bo zgodilo oktobra, če dolga, ki znaša že okoli 400 tisoč evrov, ne pokrijete? Včasih o tem sploh nočem razmišljati. Lahko se zgodi najhujše, da bomo morali prodati hišo. Imamo ponudbo v dogovoru z mestom, a je težava v tem, da en človek ne more sprejeti vseh odločitev, mi smo društvo in če se bo to res zgodilo, se bomo morali odločiti na občnem zboru. To je bila morda tudi dolgo časa težava te hiše, da nismo našli skupnega jezika, kaj storiti, če se zgodi najslabši scenarij.

Glede na to, da je ponudnik povezan z mestom, bi verjetno dejavnost KUD lahko ohranili? Res je, je pa tudi res, da bi bilo to delovanje v precej drugačni obliki. Zavedamo se, da je ogromen privilegij imeti tako hišo, po drugi strani pa zahteva veliko dela, da se jo vzdržuje. Ko se pogovarjam ali z novinarji ali z varnostniki, vedno najdem kakšnega nekdanjega KUD-ovca, in vsi nas zelo podpirajo, da mora hiša ostati v lasti društva, zato sem optimističen.

Pa MOL? Po eni strani vam nižajo financiranje, po drugi strani pa bi človek pričakoval, da je mestu takšno mesečno dogajanje v interesu. Ne bi rekel, da v mestu ni razumevanja, ampak mislim, da se je na neki točki izgubil dialog. Znotraj hiše nismo bili usklajeni in bitke so se bile na dveh frontah, znotraj in potem še z drugimi. Dobiti zaupanje zainteresirane javnosti ni lahko. Tukaj se te dni dogajajo tektonski premiki, ki pa so se morda začeli nekoliko prepozno. Dolg nas res hudo pesti. Tega me je kar strah.

Sicer pa se moramo urbani prostori med sabo uskladiti, najti skupno strategijo, kako se dogovarjati tako z mestom kot z državo, saj je zmanjševanje sredstev kulturi postalo že sistematično. To glede na čase ne čudi, a velik manko je tudi na naši strani, kaj ponujamo, kaj proizvajamo.

Sili se vas na trg, da se podredite tržni logiki … Tudi, ampak tudi sami moramo ugotoviti, v čem se razlikujemo in kaj nas druži, na kar se nato lahko odzove mesto in temu primerno zagotavlja prostor. Da se ne bo vse stekalo v nekaj inštitucij … To, da se v Drami dogaja eksperimentalni program, je sicer super, ampak ne more se vse dogajati v enem prostoru, saj mesto s tem izgublja pluralnost. Ravno s simpozijem na temo urbanih prostorov bomo poskusili to izpostaviti ter začeti dialog z mestom in kulturnim ministrstvom.

Poleg denarja potrebujete tudi program, ljudi, ki bi ustvarjali … Res je, potrebujemo denar, ampak potrebujemo tudi pomoč pri organiziranju programa, pomoč pri razpisih, pri informatiki, nastopanju v javnosti, vse potrebujemo. Pred dnevi je prišla k nam skupina srednješolk z željo, da bi v KUD imele svoj festival. Ponudile so pomoč na Trnfestu, mi pa jim bomo v zameno ponudili "logistično" podporo. September bo temeljil na takšnih programskih rešitvah. Pogosto se je dogajalo, da je avgusta tukaj bilo polno, septembra pa je prostor sameval.

Kako vam lahko pomagajo manj ustvarjalni podporniki? Finančno nam lahko pomagate z obiskom in donacijami na naš račun, prek SMS-a lahko na 1919 pošljete po en evro, lahko nam namenite delež dohodnine.