Pisarniška umetnost

Pred desetimi leti je Ignacio Uriarte pustil tedanjo službo in se v celoti posvetil umetnosti. Ker izhaja iz principa, da si lahko iskren samo v tistem, kar poznaš, je glede na svojo biografijo, ki je bila v preteklosti zaznamovana z delom v različnih korporacijah v Nemčiji, Španiji in Mehiki, kontekst pisarne prenesel na polje umetnosti.

V likovno Uriarte pisarniški jezik prenaša v najširšem smislu. Material, ki ga uporablja, je ta, ki zaseda birokratsko produkcijo, to je lahko črnilo, kemično pisalo, svinčnik, papir, Excel, lahko pa gre tudi za zvočni material, kot je zvok tipkalnega stroja na primer. Prav tako se obrača tudi k rutini, krožnemu odvijanju časa, ponavljajočim gestam, monotoniji. Skozi ustvarjanje umetnine si avtor zada določena navodila, ki jim dosledno sledi in tako postane izvajalec. V kontekstu "pisarniške umetnosti" nadaljuje linijo modernizma in konceptualizma šestdesetih in sedemdesetih let, ga v umetnostni kontekst umešča kuratorka razstave Petja Grafenauer.

V Galeriji Škuc se Ignacio Uriarte predstavlja pod naslovom Produktivna učinkovitost. Na razstavi postavljenih delih se tako ukvarja z barvo, rdečo, črno in modro, ta v dosledno izvedenih čačkah, ki ustvarjajo monolitnost, kjer se drobni elementi preobrazijo v enotno podobo.