"Kritikam se nasmejiš in greš naprej"

Devetindvajsetletnica se je v zadnjih letih večkrat povzpela na vrh glasbenih lestvic, njeni trije albumi se prodajajo kot za med, njeni nastopi so razprodani. "Če si iskren, če uživaš v tem, kar počneš, to ljudje začutijo in cenijo," svojo nadvse uspešno kariero obrazloži pevka. "Človek, ki kritizira določeno glasbeno zvrst, ne razmišlja pravilno. V glasbi ni prostora za cinizem, žalitve in grde besede, saj to ni osnovni namen glasbe."

Ste letošnja dobitnica viktorja za glasbeno osebnost leta, v finalu sta bila nominirana tudi ljubitelj ženskih src Jan Plestenjak in najstniški idol Maja Keuc. Ni malo tistih, ki menijo, da si nagrade ne zaslužite. Kako jim odgovarjate? Malo me žalosti predvsem to, da večina ljudi, ki piše o meni in mojem delu v medijih, ni bilo niti enkrat na mojem nastopu, kaj šele na celovečernem koncertu. Preposlušali niso nobenega od mojih treh albumov, pravzaprav sploh ne vedo, kaj počnem, koliko nastopam in v kolikšni meri sem prisotna na terenu. To bi se moralo nekoliko spremeniti. Ti mediji, predvsem novinarji, bi se morali malo bolj zanimati za zabavno, plesno slovensko glasbo, katere predstavnica sem, vendar na žalost ni tako.

Imeli ste najdaljši zahvalni govor v zgodovini viktorjev. Komu bi se zahvalili, če bi imeli na voljo le 10 sekund? Svoj govor bi pospešila in govorila še veliko hitreje, kot sem takrat. Edino pravilno, da sem se kot nagrajenka zahvalila vsem tistim, ki mi pomagajo pri delu. Brez njih namreč viktor ne bi pristal v mojih rokah. Na podobnih prireditvah v tujini si ljudje venomer vzamejo čas, zahvalijo se vsem zahvale vrednim, tako da to ni nič neobičajnega.

Z uspešno kariero pride tudi slaba stran slave, zlobni jeziki, kritike, izmišljene pripovedke in trači. Kako nevoščljivcem najlažje zaprete usta? Vsak človek ima svoje mnenje, ljudje smo si različni, tako da je to popolnoma normalno. Pri tem delu, kjer si medijsko zelo izpostavljen, te ljudje pregledajo od glave do peta, analizirajo vsako tvojo dejanje in besedo. Človek mora biti zelo trden in samozavesten. Vedeti moraš, kaj hočeš, kaj želiš, kakšna je tvoja začrtana pot, rdeča nit. Če imaš postavljene neke cilje, če veš, kaj ti je všeč in kaj ne, v čem si dober in v čem ne, potem ni problema, ne obstaja, tovrstnim zlobnim jezikom se nasmejiš in greš naprej v nov dan.

Predstavljate samostojno in neodvisno žensko. Kaj vas je v življenju najbolj utrdilo, razočaralo, mogoče razjezilo? Življenje živim zelo spontano in vse, kar prihaja v moje življenje, vzamem kot del tega, da tako mora biti ter da je tako edino prav. Vedno si rečem: "Tanja, vse je za nekaj dobro. Če ne bi imela slabe, žalostne in bridke izkušnje, potem se ne bi smejala v tolikšni meri, kot se, v življenju pa ne bi bila tako dobrovoljna in optimistična."

Ste kljub prej naštetim lastnostim dovolj tradicionalni, da bi prali, sesali, kuhali in likali moškemu, ki bi ga ljubili? Vse to počnem že sedaj sama sebi, s kakšnim veseljem bom to počela šele za moškega, ki me bo ljubil in ki ga bom jaz ljubila. Absolutno to sploh ni vprašanje, to mi nikakor ni težko. Za moškega svojih sanj bom z veseljem počela vse to.

Kaj najbolj pogrešate pri novodobnem predstavniku moškega spola? Bom raje povedala, kaj pri moških obožujem. Zelo rada imam, da je moški kulturen, da zna ravnati z žensko, da nas dame spoštuje, da nam zna prisluhniti, da se zna pogovarjati. Nasploh imam rada kulturne in spoštljive ljudi, ki imajo nek odnos do sveta, do življenja nasploh.

Vaš prvi in drugi album sta se prodajala najbolje v državi, tudi zadnji izdelek Naj živi lep spomin gre za med. Kako ste vedeli, na katero struno morate zaigrati pri Slovencih? Počnem to, v čemer neizmerno uživam. Večkrat tudi povem na glas, da nisem zgolj izvajalka svoje glasbe, ampak tudi poslušalka. Moji albumi se vrtijo pri meni doma, v mojem avtu, skratka obožujem te moje lepe pesmi, všeč so mi. To so moje zgodbe, moje izpovedi, neke moje izkušnje in občutki, ki jih prelivam v lepe rime in melodije. Če verjameš v to, kar počneš, če delaš kakovostno in dobro, če imaš za seboj kakovostno ekipo, ki te podpira in ti pomaga, slej kot prej pridejo tudi uspehi. Dobra stran je tudi ta, da se mi ni nikoli nikamor mudilo, da bi želela vse doživeti od danes na jutri. Mislim, da je treba delati korak za korakom. Rečem si: "Tanja, saj si še mlada, šele prvega julija letos boš 30."

Omenili ste okroglo obletnico. Se mogoče bojite vstopa v četrto desetletje? Nikakor ne, komaj čakam, da dobim to trojko, ki bo nadomestila dvojko. Obletnice se veselim tudi zato, ker vsako leto priredim praznovanje rojstnega dne za svojo družino, najbližje, za moje prijatelje. Že nekaj let zapored sem organizirala turnir v ročnem nogometu in nekajkrat sem tudi jaz zmagala, ne zato, ker bi mi kdorkoli popuščal. No, najpomembnejše je, da je na zabavi prostor za ples, saj hočem plesati 24 ur skupaj. V življenju se verjetno nikoli ne bom naplesala.

Na aktualnem albumu ste zapeli v duetu z Alfijem Nipičem, Rokom Ferengjo, Marjanom Smodetom in Adijem Smolarjem. Prav Smolar je v svoji 30-letni glasbeni karieri prvič zapel v duetu ... Počaščena sem, da se je eden največjih kantavtorjev v Sloveniji odločil posneti duet prav z menoj. Sicer mi je že večkrat povedal, da me ceni, spoštuje, da dobro delam, velikokrat mi da spodbudo, kar mi predstavlja še dodatno motivacijo. Vesela sem, da lahko skupaj z njim strašim v pesmi Bav bav, ki jo ljudje zelo radi poslušajo.

Iz najstniškega popa ste skočili v zabavne, celo narodnozabavne vode. Del Slovenije to glasbo obožuje, nekateri je ne prenesejo, spet drugi jo podcenjujejo. Kako gledate na te skrajnosti? Človek, ki zanemarja ali kritizira neko glasbeno zvrst, ne razmišlja pravilno. Na svetu je nešteto glasbenih izvajalcev, nešteto glasbenih zvrsti, tako da vsak posameznik lahko izbere tisto, kar mu najbolj odgovarja. V glasbi ni prostora za cinizem, žalitve in grde besede, saj to ni osnovni namen glasbe. Narodnozabavno glasbo imam zelo rada, dobro jo poznam in ko sem dobila od ansambla Spev povabilo na sodelovanje pri Slakovem valčku Minili sta že leto, dve, sem ga z veseljem sprejela. Tukaj bi rada poudarila, da nisem pevka narodnozabavne glasbe, kot napačno navajajo določeni mediji, moj glas niti ni primeren za narodnozabavno glasbo, več kot primeren pa je za zabavno ter za kakšen šanson, ker je malce bolj globok.

Leta 2007 ste osvojili prvo nagrado na mednarodnem festivalu na Ohridu, že takoj naslednje leto je sledila prva nagrada na festivalu Melodije Mostara, predlani pa ste na festivalu Balkan Music Awards v Sofiji s pesmijo S tabo osvojili 6. mesto. V kolikšni meri se še spogledujete s tujino? Če bi človek želel resno delati v tujini, bi se moral tja preseliti. Sama sem zelo navezana na našo lepo domovino, sem domoljub, všeč mi je naše slovensko občinstvo, ljudje so srčni in to radi pokažejo, zato o kakršnikoli selitvi za zdaj ne razmišljam. Zelo rada sprejmem takšna in drugačna povabila, saj je to le še dodaten kamenček v mozaiku ustvarjanja. V tujini imajo drugačen tudi odnos do glasbenikov, veliko bolj profesionalen kot pri nas.

Vaša besedila so izpovedna, čustvena, polna razmišljanj, sanj in fantazij. Če bi imeli možnost ta trenutek uresničiti eno željo, ene sanje ali fantazijo, katero bi izbrali? Zaželela bi si predvsem to, da bi mi srce začelo biti malce hitreje. To čakam v zadnjem času. No, iskreno povedano, sedaj, ko sediva malce bližje, mi že bije hitreje. Mogoče se pozneje še kaj zgodi, mogoče gremo na kavo, klepetamo še dalje. Nikoli ne veš, kdo je pravi (smeh). Trenutno še iščem srečo v ljubezni, sem rakica in svoja čustva izražam na vse možne načine. Ko sem srečna, se smejem, ko sem žalostna se v trenutku zjokam. Potrebujem nekoga, s katerim bom preživljala lepe trenutke.

Besedila so navdih za mnoge Slovence. Pesem Tiho, tiho čas beži je celo združila predolgo ločena očeta in hčer. Nam lahko zaupate še kakšno podobno presunljivo zgodbo ... Lepih zgodb je zelo veliko, nizajo se s koncerta na koncert. Ni malo ljudi, ki so se spoznali prav na mojem nastopu. Ponosna sem tudi na to, da je ogromno tistih, ki konstantno obiskujejo moje koncerte. Ko jih vprašam, kako to, da se ne naveličajo, odgovorijo: "Tanja, tukaj je tako dobra energija, tako dobro se počutimo, hodili bomo še naprej. Ta čas želimo preživeti z vami."

Ste šolana pianistka, v Logatcu poučujete glasbeno pedagogiko. Se vas drži sloves avtoritativne, stroge profesorice ali tu pa tam tudi pogledate skozi prste? Zelo rada opravljam ta poklic, zanj sem rojena, saj obožujem otroke, rada sem v njihovi družbi, otroci mi ne jemljejo energije, ampak mi jo dajejo. Delamo pa zelo resno, saj rezultati morajo biti. Učimo se v sproščenem, prijateljskem duhu, otroci radi prihajajo, ne izostajajo. Ali sem stroga? Pred leti je neka deklica rekla, da sem zelo stroga.

Se je ljubezen do glasbe rodila že v mladih letih? Kot deklica sem občudovala očeta, ki se je amatersko ukvarjal z glasbo. Ko sem dopolnila pet let, sem izrazila željo, da bi igrala klavir. Navdih mi je predstavljal pianist na televiziji. Starša sta to vzela smrtno resno, mi kupila pianino, vpisala sem se v glasbeno šolo, najprej eno leto za glasbeno pripravnico. Pri šestih letih sem začela igrati klavir, ga igrala osem let, nato sem se vpisala na glasbeno gimnazijo, maturirala in šla naprej na glasbeno akademijo v Ljubljano, kjer sem dobila naziv profesorica glasbe.

Med leti 1996 in 2005 ste bili članica najstniške skupine Foxy Teens. Kako je bilo odraščati v družbi štirih deklet, na očeh javnosti in v soju žarometov? To so bila zame najlepša leta. Svoja najstniška leta, ko človek lahko kaj hitro skrene s poti, sem preživela najlepši način. Kot članica skupine Foxy teens sem imela vedno delo, petje pa mi je bilo tudi motivacija za šolo. Prelepo smo se imele, ogromno smo se naučile, skupaj smo preživele več časa kot normalna družina. Nastopov, koncertov, turnej je bilo ogromno, nanizale smo tudi nešteto uspehov. Kilometrina, ki sem jo dobila v mladih letih, mi je prišla še kako prav v trenutku, ko sem se odločila za samostojno kariero.

Kakšne so vaše prihodnje ambicije, želje in načrti? Še vedno promoviram tretji album Naj živi lep spomin, ki sem ga izdala pred nekaj meseci. Pesmi je ogromno in jih ne bi rada povozila, hočem da vsaka posebej najde pot do ljudi. Čaka me tudi snemanje videospota za pesem Nora noč, oktobra pa začnem s koncerti po vseh koncih Slovenije, tam, kjer še nisem bila, in tam, kjer me ljudje že kar pogrešajo.