Torek,
12. 2. 2013,
14.32

Osveženo pred

4 leta, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

MGL Matej Puc Primož Pirnat

Torek, 12. 2. 2013, 14.32

4 leta, 8 mesecev

Katarina iz Ukročene trmoglavke kot predstavnica marginaliziranih skupin

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Mestno gledališče ljubljansko je v režiji Anje Suša in izključno moški igralski zasedbi postavilo Shakespearjevo Ukročeno trmoglavko. Matej Puc v vlogi Katarine in Primož Pirnat kot Petruccio.

Ukročena trmoglavka spada v cikel Velike igre od blizu na Mali sceni MGL-a. Po besedah direktorice in umetniške vodje Mestnega gledališča ljubljanskega Barbare Hieng Samobor, gre kljub lokacijskim omejitvam za dragoceno in veliko predstavo. Znova je izrazila prepričanje, da se slovenska in delno tudi nemška skepsa glede tega, da se lahko tudi komedija uvršča med vrhunske gledališke izdelke, vleče že predolgo in da je že napočil čas, da se konča, čemur, kot trdi Hieng Samoborjeva, prikimavajo tudi generacije mladih dramaturgov in recenzentov. "Trmoglavka ni preprosta komedija, vsebuje humor, jasno stališče in veliko gledališkega znanja, ni nestrpna, je pa povedna," je dodala in se zahvalila "eliti gospodov" (igralski zasedbi, op. a.), ki je omogočila razvoj tega duhovitega koncepta.

Prestavo režira beograjska režiserka Anja Suša, selektorica mednarodnega gledališkega festivala BITEF, ki spada v sam vrh trenutnega evropskega gledališča in z MGL-ovo Ukročeno trmoglavko prvič sodeluje s slovenskim teatrom.

Zakaj ravno Ukročena trmoglavka? "Z režiserko in scenaristko Anjo Suša ter dramaturginjo Petro Pogorevc smo se za trmoglavko odločile zato, ker gre za zelo znan, pa tudi zelo problematičen tekst, ki je kot tak za avtorje vedno znova izziv," je povedala Hieng Samoborjeva ter dodala, da je režiserka kot izhodišče postavila duhovito in nekoliko pobalinsko idejo, da vse vloge odigrajo moški, kar se legitimno nanaša na uprizoritvene prakse elizabetinskega gledališča. "V fazi manj resnih priprav na ta študij smo se odločile, naj bo tak tudi izhodiščni koncept: če moški svet želi patriarhat, naj si ga sam postavi," je še dejala direktorica MGL-a.

Anja Suša: Nismo delali Shakespearja, ampak predstavo ob Shakespearju Režiserko Anjo Suša je besedilo prepričalo tako zaradi svoje kontroverznosti na temo mizoginije (sovraštva do žensk) kot tudi številnih predsodkov o tem, kaj govori in komu je namenjena. Zanimivo se ji je zdelo, da se skoraj vedno predvideva, da se tekstu ni treba približati s kakršnimikoli intelektualnimi ambicijami, temveč zgolj z idejo, da se občinstvo ob njegovi uprizoritvi zabava. Zanimala jo je predvsem možnost nove interpretacije besedila, najzanimivejše pa ji ni bilo besedilo samo, ampak vse, kar ga obdaja. "Mislim, da je to prej predstava o gledališču in da nismo delali Shakespearja, temveč smo predstavo napravili s pomočjo Shakespearja," je poudarila Suša, ki je delovni proces opisala kot zelo veder, zahvaljujoč igralcem, pa ne le zaradi njihovih igralskih sposobnosti, ampak tudi njihove dobre volje in konsenza, doseženega med vsemi sodelujočimi, brez katerega bi se težko pregrizli skozi nalogo.

Petra Ogorevc: Katarina je postala predstavnica družbeno marginaliziranih skupin Dramaturginja Petra Pogorevc je poudarila, da gre za dramaturško izzivalen koncept, pri čemer so sledili dvema ključnima idejama, in sicer izključno moški zasedbi in ideji, da trem uveljavljenim dramatičarkam iz prostora nekdanje Jugoslavije Simoni Semenič, Maji Pelević in Ivani Sajko ponudijo priložnost, da na novo spišejo sklepni Katarinin monolog, ki je svojevrsten odgovor na vprašanja teoretikov, kako bi bil videti omenjeni dialog, če bi ga spisala ženska. "Z Anjo sva v Katarini vedno videli več kot le žensko v neenakopravnem zakonu. V njenem odnosu s Petrucciem sva zaznali odnos, ki je značilen za vsako nepravično razmerje moči, s čimer je Katarina postala predstavnica ne samo žensk, ampak katerekoli družbeno marginalizirane skupine, s posebnim poudarkom na položaju v kulturi in umetnosti v sodobni družbi. Predstava je apel k pravični porazdelitvi moči in odgovornosti in nanjo sem zelo ponosna, saj je aktualna in se lepo vključuje v ozračje protestov, ki smo jim priča v Sloveniji," je sklenila Pogorevčeva.

Za "ukročene" kostume je poskrbela Barbara Stupica, avtor glasbe je Laren Polič Zdravić, koreograf Damjan Kecojević, skrb za jezik je prevzela lektorica Maja Cerar, svetlobo je oblikoval Boštjan Kos, kot asistent dramaturgije je sodeloval Rok Andres, asistentka kostumografke in scenografke je bila Sara Smrajc Žnidarčič.

Vlogo Katarine je prevzel Matej Puc, Petruccio je Primož Pirnat. V predstavi nastopajo še Jurij Drevenšek, Jaka Lah, Jožef Ropoša, Gregor Gruden, Gaber K. Terseglav in Jure Kopušar k. g.