Halid Bešlić: V svojem bistvu sem rocker

Glede na priljubljenost vaše glasbe se včasih zdi, da ste povsod. Kje pravzaprav živite in kako pogosto prihajate v Slovenijo?

Bešlić: Uradno sem že več let prijavljen v nemškem Stuttgartu, poklic pa me seveda vodi praktično povsod – od New Yorka do Avstralije. Slovenija je redna lokacija na mojem repertoarju praktično od začetka kariere leta 1979. Tu vsako leto odigram vsaj en koncert.

Žera: Trenutno živim v Zagrebu, v Slovenijo sem prihajal že kot otrok, ko smo šli v Trst. Ljubljana mi je sicer všeč, a tu sta že Loša (Saša Lošič, op. p.) in Đuro (Branko Đurić, op. p.), še eden bi bil preveč.

Kako je kariera poklicnega glasbenika združljiva z družinskim življenjem?

Bešlić: Poročen sem od leta 1977, sin Dino je lani dobil dvojčka (hči in sina), trenutno pa sva precej povezana tudi prek posla, saj je moj menedžer. Redno se videvamo tako v Nemčiji kot v Bosni.

Žera: Danes sem se ob štirih zjutraj pripeljal iz Pariza v Ljubljano, žena pa me je zjutraj klicala, da moram za šesti rojstni dan dvojčic v vrtec pripeljati torto. Na srečo sem to organiziral od tukaj.

Ali lahko živite od glasbe?

Bešlić: Moja glasbena kariera mi je omogočila določen življenjski standard, ki bi se mu seveda – kot vsi – težko odrekel. Ker denar pri meni na banki ne zdrži dolgo (hitro me zasrbijo prsti), del premoženja počiva v nepremičninah. V Sarajevu imam bencinsko črpalko in hotel.

Žera: Mi lahko, to nam uspeva že zadnjih 30 let, saj smo kariero ustvarili v nekem drugem času, danes je to bistveno težje.

Kako bi komentirali razmere v Bosni? Mineva leto od protestov, veliko prahu je dvignila tudi navezava z domnevnimi islamskimi skrajneži. Kakšen je vaš odnos do tega?

Bešlić: V Bosni imamo pregovor, ki pravi, naj vsakdo počisti svoje dvorišče. Menim, da je vsak ekstremizem slab in da so konkretna gibanja, ki jih omenjate, v bistvu muslimanska težava, kot je kakšen drug ekstremizem težava nekoga drugega. Sam politično nisem aktiven, se pa rado zgodi, da se politika ukvarja z mano.

Žera: Bosni ni pomoči še prihodnjih sto let. Sam sem prepričan, da bi se sicer v državah, kot sta na primer Hrvaška in Slovenija, ki imata skromen obseg prebivalstva, dalo v relativno kratkem roku rešiti marsikaj. Zame je prepozno, da bi politično kaj spremenil.

Kako pomemben trg je za vas diaspora?

Bešlič: Precej. Še pred tukajšnjim koncertom potujem v ZDA, kjer bom imel štiri koncerte, med drugim tudi v Chicagu in New Yorku. Po vojni se je veliko mojih sonarodnjakov razselilo povsod po svetu. Zelo rad imam turneje po Evropi, medtem ko ameriška zaigrana demokracija name ni naredila posebnega vtisa.

Žera: Treba je ločiti med diasporo, ki je nastala kot posledica vojne, ter gospodarsko diasporo, ko so ljudje zaradi pomanjkanja priložnosti odšli na tuje. Kmalu na primer igramo na Irskem, kamor se je zaradi boljših priložnosti preselilo precej mojih sonarodnjakov. Smo pa nedavno v Dubaju nastopili za okoli 600 stevardes.

Kakšno je slovensko občinstvo, kako vas sprejema?

Bešlič: Odlično. Vedno rad nastopam pred slovenskim občinstvom, zato se tudi vračam. Čeprav se mogoče zdi, ni prav nobene jezikovne ovire.

Žera: To je v veliki meri odvisno od izvajalcev. Če izvajalci koncert izvajajo sami zase, bo odziv občinstva temu primeren. Merilo je število selfiejev na družabnih omrežjih – več jih je, manj jim je pomembno občinstvo. Ne rečem, da splet ni pomemben kanal za trženje glasbe, a nekateri malce pretiravajo.

Od kod ideja za sodelovanje?

Bešlić: Sam obožujem rock glasbo, z Žerom pa sva pravzaprav odrasla v isti soseski. Simbioza s skupino Crvena Jabuka je tek na dolge steze, a po mojem precej naravno sodelovanje. Sodelujem tudi z drugimi izvajalci iz regije, recimo z Danijelo Martinović.

Žera: Sodelovanju s Halidom jaz pravim sarajevska noč. Je nekakšen naravni podaljšek skupne turneje izpred nekaj let. Vzajemno se dopolnjujemo pri privabljanju občinstva, imamo tudi nekaj skupnih pesmi.

Gospod Bešlić, pred časom ste preživeli težko nesrečo, je to kaj vplivalo na vašo kariero? Kako je danes z vašim zdravjem? Žera, vi redno kadite, kako to vpliva na petje?

Bešlić: Sem musliman, zato ne jem svinjine – pa še to šele v zadnjem času, ker mi ne ustreza –, a me vera pri kajenju in pitju ni ovirala. Že pred nesrečo sem imel težave z zdravjem, moj imunski sistem ni bil najboljši. Nega ob nesreči, v kateri sem sicer izgubil oko (rešile ga niso niti operacije v Belgiji in Turčiji, op. p.), je naredila čudež za moja pljuča. Od takrat diham veliko laže, prenehal sem tudi kaditi. Rad rečem, da mi je bog vzel oko in dal pljuča.

Žera: Grgranje in goltanje jajc pred koncertom je mit. Zame je ključno, da sem naspan, tako lahko res dam od sebe vse. Alkohol in cigareti me niti malo ne ovirajo.