prazniki
Ponedeljek, 5. 12. 2016, 17.00
6 let, 7 mesecev
V Mozirskem gaju je zasijalo 500 tisoč lučk #foto #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,25
Po uspehu v Čazmi na Hrvaškem je svetlobni spektakel, imenovan Božična bajka, svojo novo različico dočakal tudi v Sloveniji. Mozirski gaj se je izkazal za poseben izziv in priložnost.
Do sedmega januarja bo pravljično okolje Mozirskega gaja obogateno s posebnim predbožičnim in prednovoletnim doživetjem, zanj bo poskrbelo pol milijona bleščečih raznobarvnih lučk. Če ste kdaj v zadnjem skoraj poldrugem desetletju obiskali Božično bajko pri Čazmi na Hrvaškem, se vam bo na prvi pogled zazdelo, da ji je letošnja postavitev v Mozirju v marsičem podobna – a so tudi pomembne razlike.
Le s sprehodom lahko odkriješ vse
"Na posesti v Čazmi je vsa pokrajina odprta in je vse, kar ima božična bajka pokazati, vidno skoraj v vsakem trenutku na vsakem delu posesti," nam je pojasnila Ana Bertić, ki je tam dolga leta skrbela za posest in na njej tudi za božično bajko. "Mozirski gaj je bistveno drugačen – temeljna razlika je, da se je skozi gaj treba sprehajati, če želimo izvedeti, kaj sledi, kaj je za kakšnim vogalom."
Približati čarovnijo čim več ljudem
Bertićeva in člani njene ekipe, v njej sta tudi Alen Salaj in Cora Geitner Salaj, otroka Zlatka Salaja, čigar sanje so uresničile prvo Božično bajko pri Čazmi, so pred leti spoznali, da je za tak projekt veliko prostora tudi drugje.
"Ne more si vsak privoščiti dolge poti do Čazme in tudi Salajeva posest ne more sprejeti vseh, ki jih to zanima, po drugi strani pa je treba ponuditi tudi kaj novega tistim, ki so že dobro spoznali Božično bajko na Salajevi posesti," pojasnjuje Ana Bertić, ki je v zadnjih letih poleg Čazme pripravljala projekte tudi drugje na severu Hrvaške. "Izkazali so se za uspešne, kar nam je dajalo še več zagona," je še dodala.
Še več utrinkov v fotogaleriji:
Razgibano okolje kot izziv
Mozirski gaj je bil Anina izbira iz več razlogov, ne le zaradi želje, da Božično bajko pripeljejo tudi v Slovenijo: "Mozirski gaj je velik in tematsko zelo bogat park, ki ne predstavlja le hortikulture, temveč tudi tradicijske objekte na odprtem, skozi park tečejo potoki in reka Savinja, njegova lokacija skoraj v sredini Slovenije, na območju, kjer je kontinentalni turizem dobro razvit, pa je dodatno jamstvo, da bo Božična bajka v Mozirskem gaju dostopna velikemu številu ljudi. Skratka odlično izhodišče za uspešnost projekta, kot je Božična bajka."
Bajka poleg bajke, od močno barvitih do skromnih
Bertićeva je v Mozirskem gaju želela poenotiti vse njegove danosti z glavnim sporočilom Božične bajke. "Naravna razmestitev različnih vrtov dopušča umestitev več bajk, saj ima lahko vsak svojo samostojno bajko, ki se loči po barvah, učinkih, vzdušju, okolju."
Tako v Mozirskem gaju obiskovalci najdejo bajke, ki prekipevajo od barvitosti, kakor tudi dele, kjer vso zgodbo pripovedujejo samo bele lučke. "V japonskem vrtu na primer prevladuje rdeča barva, so pa tudi kotički, ki so urejeni skromno in dostojanstveno, kjer si lahko sprehajalec vzame kakšen trenutek samo zase," pove sooblikovalka postavitve, ki obenem vztraja, da besede ne morejo pričarati vse razsežnosti in raznolikosti teh idej.
Trenutek, ko so se lučke prižgale #video
"Zelo se veselim, da vedno znova delam nekaj novega, prepričana sem, da se bo Božična bajka tudi v Sloveniji uspešno razvijala," je sklenila pogovor Ana Bertić, ki je med drugim sodelovala tudi pri sooblikovanju adventnih prireditev v Zagrebu, Daruvaru in Lipiku na Hrvaškem.
Prvič v svoji zgodovini Mozirski gaj odprt tudi decembra
Mozirski gaj bo prižgal lučke Božične bajke vsak dan med 16. in 21. uro vse do sedmega januarja. To je prvič v več kot štiridesetletni zgodovini Mozirskega gaja, da je svoje prostore obiskovalcem odprl tudi decembra, prav tako je tudi prvič, da se je Božična bajka, ki jo je kot svojo otroško željo uresničil Zlatko Salaj, prestopila meje svoje domovine Hrvaške.
