Edinstveno vzdušje lučk uresničuje otroške sanje (foto in video)

Zlatko Salaj je imel veliko življenjsko željo: ustvariti božično vzdušje na svoji posesti pri Čazmi, dobrih 50 kilometrov vzhodno od Zagreba. Vzdušje, ki ga je tako zelo pogrešal kot otrok v svojem domačem kraju, kjer mu usoda ni zagotovila dostojnega preživetja. Po upokojitvi je izpolnil svoje sanje, ob tem pa najbrž ni pričakoval, da bo uresničitev njegove želje iz leta v leto dobivala nove razsežnosti in da se bo glas o božični pravljici družine Salaj razširil po vsem svetu.

Priložnosti so ga odpeljale daleč od doma

Rodil se je sredi viharja druge svetovne vojne, v katerem so njegovemu očetu, na posesti sta živela sama, porušili mlin, edini vir njunega preživljanja. Za skromno preživetje je moral oče nabirati gramoz iz bližnje reke Grabovnice, Zlatko pa mu je pomagal že od mladih nog. Leta so minevala, Zlatku je z gramozom uspelo pridobiti izobrazbo v telekomunikacijah, a na njegovi mizi niti v božičnem času ni bilo razkošja, niti pod jelko ni bilo daril.

Zlatko je zaradi učnih uspehov kmalu dobil službo v Zagrebu, medtem se je tudi poročil, a ko je dobil ponudbo od nemškega Siemensa, je ni mogel odkloniti, čeprav je vedel, da bo zapustil svojo Grabovnico in svojo Čazmo ter za večji del časa tudi svojo družino, svoj kruh pa služil v Nemčiji in drugod, predvsem po arabskih državah.

Nikoli pa ni opustil svoje želje iz otroštva: da svojemu družinskemu domu, kjer je bilo, čeprav brez polnih miz, vedno veliko ljubezni, nekoč prinese tudi razkošje božične lepote.

Čeprav skromna, že prva igra lučk ni ostala neopažena

Žena in sin sta se še med Zlatkovim bivanjem v tujini preselila v Grabovnico in zaživela vaško življenje. Pred tremi desetletji so z Zlatkovimi prihranki začeli obnavljati posest v Grabovnici, pred poldrugim desetletjem pa so začeli urejati tudi okolico. Danes imajo tako na šestih hektarjih med drugim tri ribnike z otočki in mostički, obnovili so tudi mlin ter posadili skoraj 800 vrst različnih dreves in drugih rastlin.

Zlatko se je upokojil leta 2001 in se takrat svoji ženi in sinu želel oddolžiti z božičem, ki si ga bosta zapomnila za vedno. Z božičem, ki ga sam nikoli ni imel in po katerem je hrepenel že kot otrok. Petdeset tisoč takrat prižganih lučk, ki poudarjajo vse naravne in krajinske značilnosti posesti, ni moglo ostati neopaženih in beseda se je začela širiti.

Ni trajalo dolgo, ko je zanimanje javnosti prepričalo Salajeve, da so svojo božično pravljico postavili na ogled javnosti kot park. Okrasje je vsako leto drugačno, lučk je vsako leto več – letos kar poldrugi milijon.

Priprave se začnejo že septembra

Kar je obiskovalcem na ogled od začetka decembra do sredine januarja v večernih urah, zahteva skoraj vse leto dela štirih ljudi, nam med sprehodom pojasni upraviteljica posesti Ana Bertić. Ni v krvnem sorodstvu s Salajevimi, a je kot družinski član, saj vse leto živi in dela za Zlatkove sanje.

Postavljanje lučk se začne že septembra po skrbno pripravljenih načrtih, da je vse pripravljeno na začetku decembra. Vse je treba preveriti, včasih ne gre vse v prvo, omrežje mora delovati brezhibno, kabli ne smejo motiti pogleda in vzdušja. Veliko je tudi preizkušanja, saj se lahko zgodi, da nekaj, kar se zdi dobra ideja, v praksi ne navdušuje več toliko.

"Ko se luči prvič prižgejo za obiskovalce in vse deluje, kot je bilo zamišljeno, občutimo veliko olajšanje," pove upraviteljica posesti. Ponosno doda, da več lučk še ne pomeni višjega računa za elektriko, saj so skoraj vse lučke zdaj varčne LED-diode: "Vsako leto imamo več lučk, račun pa je kljub temu vsako leto nižji."

Vsako leto je drugačno – in večje

Ko se bodo sredi januarja luči zadnjič ugasnile za sezono obiskovalcev, bo pred skrbniki spet veliko dela. Če ga ne opravijo dosledno in popolno, naslednja postavitev ni tako hitra in uspešna. Vse lučke pregledajo, morebitne nedelujoče nadomestijo, vse jih še enkrat skrbno popišejo in ustrezno pospravijo, da bodo brezhibne na voljo za naslednjo sezono. Ko je vse to narejeno, pomlad običajno že dodobra zakoraka v svojo drugo polovico, nam še pojasni Bertićeva.

Med obiskovalci je veliko družin in otrokom so letos prvič priredili posebno veselje: v posebnem delu posesti, ločenem od božične pravljice, so postavili z lučkami okrašene Smrkce, ki bodo morda odprli pot do nove vsebine v predbožičnem času. A v osrednjem delu ostaja božična pravljica, blesteč primer tega, da so ob veliki želji in močni volji sanje vendarle uresničljive.