Srednjeveški žar madžarskega Sümega

Poletno srednjeveško dogajanje Grad Sümeg, ki že od 13. stoletja kraljuje na griču nad istoimenskim mestom, je ena najočarljivejših utrdb na Madžarskem. Stoletja je kljuboval turškim vpadom in preživel dvojico požarov, zato je zob časa in stoletni pečat sovražnika v 20. stoletju zahteval njegovo temeljito obnovo, ki mu je vrnila občudovanja vredno srednjeveško veličino.

Domačini v poletnih mesecih prebudijo srednjeveški žar mesteca. Njegove starodavne ulice in trgi postanejo obrtniške delavnice odprtih vrat, razstavišče starinskega orožja in prava mala tržnica na prostem. Stojnice se šibijo pod težo avtohtonih madžarskih dobrot in umetelnih izdelkov domače obrti, vmes se pomešajo srednjeveško zapečati spominki, ne manjka pa niti vsakovrstnega novodobnega kiča.

Dih zastajajoče vragolije ob vznožju grajskega hriba V kraju, ki diha za srednjeveške šove, se zdi, da se na prostranem prizorišču ob vznožju grajskega hriba v debelih dveh urah zvrstijo prav vsi prebivalci Sümega. Ob ravnotežnostnih vragolijah dolgina na deski s tulcem pod sabo in otročičem za vratom zastaja dih, ki ga jemlje tudi mladenka z bodalom v ustih, na konico katerega si naloži kelih, nanj pa pokončno postavi še sabljo. In ne, seveda ne miruje, ampak celo poklekne in se spusti v skleco. Tudi premet steklenega keliha na bodalu ji gre dobro od ust, prav tako manevriranje z žličko na nosu in lovljenje ravnotežja s konico sablje na konici bodala.

Veličastna glasba stopnjuje dogajanje in bobnanje napove akrobacije z živopisanimi zastavami, ki v vseh mogočih kombinacijah švistajo nad glavami vitezov. Kot za šalo si jih podajajo z ene strani dvorišča na drugo in jih spretno vrtinčijo okrog svojih teles, s čimer oblikujejo plapolajočo koreografijo. To je le uvod v poglavje konjske dresure, ki bi jo prebivalcem Sümega zavidal marsikateri konjeniški center. Bleščeči lepotci poplesavajo ob zvokih različnih melodij, hkrati pa se prepustijo vodenju mladih konjenikov, ki so komajda zlezli iz plenic, pa že obvladujejo peterico iskrih vrancev.

Hrabri vitezi in trebušne plesalke Hrabri vitezi se v velikem slogu potegujejo za zastave in naklonjenost grajskih gospodičen, ki jih poskušajo očarati tudi z lovljenjem obročkov na sulico in sokolje natančnim streljanjem na tarčo, ko zapojeta tako lok kot samostrel. Nato pa žareče zasekajo še bridka jekla – naj iskrenje dolgih rezil pokaže, kdo je najspretnejši v mečevanju.

Srednjeveški spektakel seveda ne more miniti brez trebušnih plesalk, ob zapeljivem gibanju bokov katerih ne podivja le domišljija vitezov, ampak tudi moškega dela občinstva. Mične gospodične iz občinstva izvabijo skupinsko osuplost, ko se ovenčajo z dobro rejenimi dolgimi modnimi dodatki – pitoni. Ko pade mrak in grad Sümeg rumeno razžari nebo nad mestom, pa je čas za slovo od nastopajočih in srednjeveško gostijo za sladokusce.