Od zunaj stara cerkev ni videti zelo drugače kot takrat, ko so jo še uporabljali v namene, za katere je bila zgrajena. A potem ko je desetletja propadala, je v njej nastal skejt park.
Cerkev Santa Barbara v severnem španskem mestu Llanera, zgrajena leta 1912, je bila nekoč pomembno središče za verne delavce v bližnji tovarni razstreliva. Vse dokler tovarne niso ob koncu španske državljanske vojne zaprli.
Religiozni prostor je takrat izgubil svoj smisel, cerkev so zaprli in začela je propadati. Tako je bilo več desetletij, dokler je niso preobrazili skejterski navdušenci in madridski ulični umetnik.
Namesto molitvenih klopi skejterska rampa
Dolgo zapuščena cerkev je tako doživela preobrazbo. Od zunaj ta sicer ni vidna, je pa zato toliko bolj očitna v notranjosti, kjer je nastal skejt park, obkrožen z barvitimi stenskimi poslikavami.
Molitvene klopi, oltar in visoke svečnike je tako v petih letih, kolikor je trajala obnova, zamenjala rampa. Oluščeno barvo na zidovih so prekrili sveži nanosi.
Od poslovnih prostorov do skejt parka
"Ko smo začeli projekt, je bila stavba bolj ali manj v ruševinah. Barva se je krušila in prah je bil povsod," pravi pobudnik prenove Ernesto Fernández Rey, ki je imel sprva s prostorom drugačne načrte. V nekdanjo cerkev je namreč hotel umestiti svoje poslovne prostore, a mu je načrte prekrižala finančna kriza.
Premislil si je in se odločil, da bo stavbo posvetil svoji navdušenosti nad skejtanjem.
Cerkvena brigada za zbiranje denarja
"Arhitekturno je prostor z visokimi stropi in veliko svetlobe zelo zanimiv," pravi 26-letnik. Ideja o pokritem skejt parku na območju, kjer imajo v povprečju 200 deževnih dni na leto, je več kot smiselna.
Fernández Rey se je zato povezal s prijatelji, prav tako navdušenci nad skejtanjem. Organizirali so se in pod imenom Cerkvena brigada zbrali denar za nastanek skejt parka.
"Ko sem stopil v notranjost, sem se takoj zaljubil"
Najprej je bila rampa, nato so prišle še barve na stenah. Za poslikave se je madridski ulični umetnik Okuda San Miguel javil kar sam. Potem ko je v nekdanji cerkvi fotografiral neko skupino skejtarjev, se je na prenovitelje obrnil s ponudbo, da bi stene prekril s svojimi motivi.
"Ko sem vstopil v notranjost, sem se takoj zaljubil," je svojo povezanost s prostorom za britanski Guardian opisal Okuda San Miguel. Prav tako je tudi sam prevzel pobudo za zbiranje sredstev za projekt poslikave.
"To je moja Sikstinska kapela"
Denar so zbrali in tako je skejt park v tem mesecu dočakal svojo končno podobo, zaokroženo s kalejdoskopskimi geografskimi in figurativnimi vizualnim zapisi. "To je zdaj moja Sikstinska kapela," pravi avtor dramatičnega dokončanja preobrazbe nekdanje cerkve.
0
