Nedelja, 12. 9. 2021, 11.53
3 leta, 2 meseca
Slovenka v Splitu: Privilegij je imeti dve domovini #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,44
8
V največjem dalmatinskem mestu Splitu živi približno 350 Slovencev, a bolj natančna številka bo znana ob prihajajočem digitalnem popisu prebivalstva, pravi Vera Hrga, Slovenka iz Šoštanja, ki že 40 let živi v Splitu. "Privilegij je imeti dve domovini, lepo Dalmacijo in lepo Slovenijo," se zaveda karizmatična gospa, ki je ena najbolj dejavnih v Slovenskem kulturnem društvu Triglav Split, kjer se združujejo splitski Slovenci.
Z Vero Hrga smo se srečali med obiskom Splita, kjer smo spremljali nogometno tekmo med Slovenijo in Hrvaško, pospremili utrip pred njo in iskali zgodbe, povezane s Slovenijo. Med temi je vsekakor tudi Slovensko kulturno društvo Triglav Split, ki so ga Slovenci v Splitu ustanovili manj kot dve leti po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške ter v okviru katerega poudarek namenjajo ohranjanju vsega, kar je povezano z matično domovino.
Pred dnevi je v Splitu gostovala slovenskega nogometna reprezentanca, ki je proti Hrvaški klonila visoko z 0:3. Na katero stran ste se kot Slovenka na Hrvaškem postavili?
V takih primerih sem vedno v dilemi. Zadovoljna bi bila z zmago katerekoli strani, pri tem skušam ostati nevtralna, seveda pa ne morem zatajiti svojih korenin.
Vera Hrga, Slovenka iz Šoštanja, že 40 let živi v Splitu.
Kaj vas je pripeljalo v Split?
Ljubezen. Moj mož Neven Hrga je rojen Splitčan. Ker je nekdaj igral za nogometni klub Mercator Ljubljana in pozneje še NK Maribor, je nekaj časa živel v Sloveniji, v Mariboru, in tam sva se spoznala.
Glede na to, da Dalmatinci težko živijo na celini, sva se leta 1981 odločila za selitev v Split. O življenju na morju sem sanjala že od nekdaj, in te sanje so se mi uresničile. Saj veste, kako imamo "kontinentalci" radi morje. Priznam, da v njem uživam zelo pogosto.
Kako težko je bilo takrat v Splitu najti službo?
V Splitu sem najprej delala v Jugobanki, kjer sem skrbela za korespondenco s tujimi bankami. Po izobrazbi sem učiteljica angleškega in ruskega jezika. Ko je Jugobanka ob razpadu Jugoslavije zaprla svoja vrata, smo njeni uslužbenci ostali brez službe.
K sreči uživamo Slovenci v očeh Hrvatov ugled. Smo pridni in delovni, tako da sem dokaj hitro dobila drugo službo. Pozneje pa sva z možem odprla svoje podjetje.
Najbolj prepoznaven pogled na Split, največje mesto v Dalmaciji. Razgled s hriba Marjan, ki velja za pljuča mesta.
Kako je na vaše življenje v Splitu vplivala vojna, ki je izbruhnila po osamosvojitvi?
Priznam, da je bilo ob razpadu Jugoslavije težko. Nismo vedeli, kaj nas čaka kot Slovence na Hrvaškem, kako bomo delovali, meje se takrat ni več dalo prečkati.
Ko je v Sloveniji izbruhnila vojna, sem bila povsem iz sebe. Dolgo sem verjela, da se bomo vrnili v Slovenijo.
Ko je tudi Hrvaško zajela vojna, je mož predlagal, naj se z otrokoma vrnemo v Slovenijo. Seveda sem si želela, da bi se vrnili, a le, če bi se šla vsa družina. Mož je zaradi vsega dogajanja želel ostati v Splitu, tako da smo na koncu tukaj ostali vsi.
"Ko je Hrvaško zajela vojna, je mož predlagal, naj se z otrokoma vrnemo v Slovenijo. Seveda sem si želela, da bi se vrnili, a le, če bi se šla vsa družina. Mož je zaradi vsega dogajanja želel ostati v Splitu, tako da smo na koncu tukaj ostali vsi."
Bi rekli, da idealizirate Slovenijo? Živite daleč, pa vendar ne tako daleč.
Da, seveda jo, in to je lepo. Zase vem, da slabih stvari ne spremljam, Slovenijo imam enostavno rada.
Otroci slovenskih staršev v Splitu se združujejo v skupini Kekci, kjer se učijo tudi slovenskega jezika.
Pri otrocih slovenskih staršev, ki se združujejo v skupini Kekci, ki deluje v okviru dopolnilnega pouka slovenščine, ki ga vodim, se trudim vzgajati domoljubje. Govorimo o lepotah Bleda, zelenih dolinah, gorah …
Morda sem še stara garda, saj danes domoljubja ni več toliko, pa vendar se trudim. To je za otroke motivacija, da si želijo na obisk v Slovenijo, mi pa jim to s pomočjo ministrstva, zavoda za šolstvo ter Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu tudi omogočimo.
Slovenci v Splitu in tudi sicer v tujini imamo dve domovini, kar je lepo. Otroci slovenskih staršev v Splitu Slovenijo vedno doživljajo v lepi luči. V preteklosti smo se med drugim udeležili Pikinega festivala v Velenju, bili smo v Postojnski jami, skratka izkusili smo same lepe reči.
Je življenje v Splitu res tako, kot si ga predstavljamo? Kako blizu je tistemu, ki ga živimo na dopustu?
Življenje v Splitu je tako, kot si ga sam ustvariš. Zame je zelo lepo. Split je drugo največje mesto na Hrvaškem in mesto, kjer se ogromno dogaja, predvsem na področju kulture, ki me od nekdaj zelo zanima.
Slovenci v Splitu se združujete v Slovenskem kulturnem društvu Triglav Split. Kdaj ste ga ustanovili in zakaj?
Predsednik SKD Triglav Split je mag. Cveto Šušmelj.
Društvo smo leta 1992 ustanovili Slovenci, ki smo se poznali že od prej. Ustanovili smo ga v želji po tem, da negujemo svojo kulturo in slovenski jezik.
Mislim, da nam to dobro uspeva. Kot manjšina v Splitu dobro delujemo. Nas zelo cenijo, ker smo pridni, dosledni, skratka, ker smo Slovenci.
Sama sem si od vsega začetka želela, da Slovenci v Splitu delujemo tudi na kulturni ravni, da začnemo otroke poučevati slovenski jezik. Bila sem prva na Hrvaškem, ki sem začela z dopolnilnim poukom slovenščine. V Splitu smo ga uvedli leta 1993.
Vzporedno s poukom sem ustanovila še skupino Kekec, v kateri se združujejo otroci, potomci slovenskih staršev. Torej, drugo ali tretje koleno. Vodim tudi pouk slovenščine za odrasle začetnike in odrasle nadaljevalce. S to skupino smo skupaj že 28 let! Zelo smo homogeni.
Od ustanovitve društva naprej sem v izvršnem odboru društva, sem urednica časopisa Planika in kulturni animator. Organiziram in vodim kulturne prireditve.
V društvu imamo tudi klekljarsko skupino, edini na Hrvaškem smo, ki negujemo to tradicijo, imamo pa tudi močan mešani pevski zbor, ki letos slavi 25 let, in slikarsko skupino, ki deluje že od vsega začetka.
Koliko vas je bilo ob ustanovitvi društva in koliko vas je danes?
Leta 1993 nas je bilo v Splitu 1.200 Slovencev, danes pa precej manj, le še 350. Bolj natančne podatke bomo imeli ob naslednjem popisu prebivalstva, ki se približuje.
Razlog je struktura Slovencev v Splitu. V začetnem obdobju je bilo tukaj veliko vojnih oseb in marsikdo se je po razpadu Jugoslavije odločil za vrnitev v Slovenijo. Veliko jih je tudi umrlo.
Zanimivo je, da je v zadnjem obdobju vse več Slovencev, ki so v Splitu zaposleni v HNK Split (Hrvaško narodno gledališče Split), mnogi se sem preselijo tudi zaradi ljubezni do Dalmacije.
"Leta 1993 nas je bilo v Splitu 1.200 Slovencev, danes pa precej manj, le še 350. Bolj natančne podatke bomo imeli ob naslednjem popisu prebivalstva, ki se približuje."
Pa poiščejo vaše društvo, ko se preselijo sem?
Niti ne, se pa jaz trudim, da se čim več družimo. Za mlade to niti ni tako pomembno, saj so razpeti na vse strani.
Po pregledu dogajanja v vaši skupini na Facebooku je opaziti, da je ogromno debate o športu, da ste ponosni na dosežke slovenskih športnikov, medtem ko se debatam o politiki očitno izogibate.
Res je, šport nas povezuje, pa tudi kultura, medtem ko se debat o politiki in cepljenju res raje izogibamo.
8