Skriti kotički Hrvaške, ki čakajo, da jih odkrijete

Tako kot Slovenci obiskovalce najprej napotimo na Bled, v Piran in Postojnsko jamo, so na hrvaškem prvi na tapeti Zagreb, Istra in dalmatinski otoki. In tako kot v Sloveniji je tudi na Hrvaškem ogromno neznanih, a zanimivih krajev, ki se jih splača obiskati. Že zato, ker se tam ne bomo spotikali ob množice drugih turistov.

Kopački rit Narodni park Kopački rit je poplavno območje na severovzhodu Hrvaške, natančneje na območju, ki ga uokvirjata Drava na jugu in Donava na vzhodu. Je eno največjih rečnih močvirnih območij v Evropi in zagotavlja dom velikemu številu rastlinskih in živalskih vrst. Še posebej pomemben je kot zavetje kar 285 vrst ptic, med pomladnimi in jesenskimi selitvami pa tam naštejejo tudi po več sto tisoč pernatih gostov. Park si lahko ogledate med sprehodom po zavitih stezah, se po vodnih poteh zapeljete s čolnom ali pa kar sami zaveslate v kanuju.

Rastoke Ob cesti, ki je bila pred izgradnjo avtoceste glavna povezava Zagreba z Dalmacijo, kakšnih 30 kilometrov pred slovitimi Plitviškimi jezeri leži mesto Slunj, ki se lahko pohvali z nekakšnim predogledom Plitvic. Rastoke, ki jim rečejo tudi Male Plitvice, so množica jezerc, brzic in slapov, ki so nastali ob izlivu reke Slunjčice v Korano. Poseben čar jim dajejo lesene hiše in mlini, postavljeni na vodi, če imate srečo, pa lahko ugledate tudi vidre, ki bivajo v turkizno zelenih tolmunih.

Hrvaški (kitajski) zid Verjeli ali ne, Hrvaška ima svoj Kitajski zid. To ime se je prijelo Stonskih zidin, obrambnega zidu, ki je ob dokončanju meril kakšnih sedem kilometrov in se razprostiral med mestoma Ston in Mali Ston na stiku polotoka Pelješac in celine. S fascinantnim zidom je v 14. stoletju takratna Dubrovniška republika pred vdori zaščitila celoten Pelješac. V več potresih je bil sicer del zidov uničen, a so jih do zdaj že toliko obnovili, da lahko po njih prehodite celotno pot od Velikega do Malega Stona.

Palagruža Skupina otočkov, ki so bližje Italiji kot celinski Hrvaški, je ena najsamotnejših turističnih destinacij, ki si jih lahko zamislite. Nekoč je bilo to zaprto območje JLA, od osamosvojitve Hrvaške pa so otoki spet odprti za javnost. So priljubljen postanek jadralcev, le malokdo pa se odloči, da bo tam ostal dlje. A je mogoče tudi to – na največjem od otokov, Veli Palagruži, lahko namreč najamete apartma v svetilniku in izkusite počitnice dobesedno sredi morja. Če ne drugega, imate zagotovljeno sončno vreme. Povprečno namreč na tem območju pade najmanj padavin v vsej Hrvaški, zato je okolje bolj kot dalmatinskim otokom podobno Malti, Sinajskemu polotoku oziroma obalam severne Afrike.

Kanjon Cetine Kanjon reke Cetine je ena najlepših naravnih znamenitosti srednje Dalmacije. Od obalnega mesta Omiš, kjer se reka izliva v morje, sega okoli osem kilometrov v notranjost. Tik pred izlivom v morje se je Cetina prebila skozi visoko skalnato oviro in pobočja, ki jo obdajajo, so tam visoka tudi do 300 metrov. To edinstveno okolje so izkoristili nekdanji prebivalci Omiša – prelevili so se v prave gusarje in izza naravnih skalnatih zidov napadali ladje, ki so po morju plule mimo Omiša. Zdaj gladino Cetine zasedajo razni veslači, od raftarjev na zgornjem delu kanjona do kanuistov in drugih ljubiteljev bolj mirnih voda.

Varaždin Le kakšnih 25 kilometrov od slovenske meje leži Varaždin, ob Zagrebu eno najpomembnejših turističnih središč celinske Hrvaške. Posebej privlačno je staro mestno jedro s srednjeveškim gradom in številnimi baročnimi zgradbami, pohvalijo se lahko z najstarejšo mestno hišo v Evropi, obiska vredno pa je tudi varaždinsko pokopališče, ki je s čudovito oblikovanimi drevesi in grmi pravi spomenik umetnosti vrtnarjenja.

Hum V osrčju Istre se skriva menda najmanjše mesto na svetu – Hum. Kraj, ki je bolj spomenik kot naselje, ima le okoli 20 prebivalcev, sicer pa se vse od 11. stoletja ni veliko spreminjal oziroma širil iz starodavnega obzidja. Vse do danes so obdržali tudi letni izbor župana, ko se v središču Huma zberejo vsi možje iz kraja in izberejo vaškega poglavarja. Sicer pa se najmanjšega mesta na svetu drži tudi sloves glavnega mesta biske, žganja iz bele omele. Recept za priljubljeno žganico, ki jo sicer proizvajajo praktično povsod po Istri, naj bi namreč nastal prav v Humu.