Torek, 7. 5. 2024, 10.00
6 mesecev, 3 tedne
Odkrijte deset zakladov v naši soseščini
Zavedamo se, da je čas, preživet z našimi najdražjimi, največji zaklad. Naša soseda Hrvaška pa nam za kakovostno preživeti čas z našimi dragimi ne ponuja samo prelepe obale. Skriva namreč kar deset zakladov, ki so tako izjemni, da so uvrščeni na Unescov seznam svetovne dediščine. Odkrijte jih z nami!
Odkrivajmo skupaj
Vsem nam je poznana lepota hrvaške obale in marsikateri med nami se je dobesedno zaljubil v določen kraj, kamor se vrača spet in spet. Vendar Hrvaška ni samo obala, njene lepote in znamenitosti se ne končajo pri najlepšem sončnem zahodu ob morju. Bogata kulturna dediščina in prelepa narava nudita izjemne priložnosti za raziskovanje skozi vse leto. Prispevek Hrvaške k svetovni kulturni, zgodovinski, naravni, snovni in nesnovni dediščini je nesorazmerno velik glede na velikost države in število prebivalcev.
Seznam zgradb, mest, umetniških del, kulturnih in naravnih atrakcij, ki jih je Unesco uvrstil na seznam svetovne dediščine, je enako raznolik ter bogat kot kultura, duh in narava Hrvaške, ki so jih rodili. Podajte se na pustolovščino z vašimi najdražjimi, odkrijte zaklade, ki vas bodo navdušili!
Deset zakladov
1. Zgodnjekrščanski kompleks Evfrazijeve bazilike v Poreču
Poreški katedralni sklop Evfrazijana nosi ime po škofu Evfraziju, ki je sredi šestega stoletja temeljito preuredil katedralo in jo okrasil z znanimi mozaiki. Bazilika, atrij, krstilnik in episkopalna palača so izredni primeri religiozne arhitekture, medtem ko bazilika izjemno združuje elemente klasicizma in bizantinizma. Izjemno umetniško delo – mozaik, ki krasi apsido, vas bo navdušilo z bleskom bogatih barv in pozlate.
2. Narodni park Plitviška jezera
S tvorbo lehnjaka in pregrajevanjem rečnega korita je nastal niz 16 Plitviških jezer, ki predstavljajo veličasten arhitektonski fenomen narave, obdan z gostimi gozdovi, v katerih živijo medvedi, volkovi ter številne druge redke živalske in rastlinske vrste. Odtenki smaragdno zelene barve bodo spremljali vaše raziskovanje tega naravnega bisera.
3. Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope
Skupaj z devetimi državami, Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Italijo, Romunijo, Slovenijo, Španijo in Ukrajino, je Hrvaška na seznam svetovne dediščine pri Unescu vpisala razširitev serijske nominacije "Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope". Gre za 1289,11 hektara bukovih gozdov, ki so v strogem rezervatu Hajduški in Rožanski kukovi Narodnega parka Severni Velebit, in za 2031,87 hektara gozda na lokacijah Suva draga-Klimenta in Oglavinovac-Javornik v Narodnem parku Paklenica. Tu boste videli stare bukve, ki so pogosto "naravni bonsaji", saj so rasle počasi ter so pritlikave in zvite. Ta drevesa na grbastih skalah masiva tvorijo impresivno obalno pokrajino velike estetske vrednosti.
4. Katedrala sv. Jakoba v Šibeniku
Katedrala sv. Jakoba, ki je bila zgrajena med letoma 1431 in 1535 je priča pomembnih izmenjav na področju spomeniške umetnosti med Severno Italijo, Dalmacijo ter Toskano v 15. in 16. Stoletju. Trije arhitekti – Francesco di Giacomo, Juraj Dalmatinac in Nikola Firentinac – so razvili strukturo, v celoti zgrajeno iz kamna, z uporabo edinstvene tehnike za kupolo katedrale. Rezultat je sklad kamnite celine, metode zlaganja in absolutne harmonije v notranjosti katedrale.
5. Beneški obrambni sistem 16. in 17. stoletja
Obrambni sistem Zadra in šibeniška trdnjava sv. Nikolaja sta na Unescovem seznamu svetovne dediščine kot dva od šestih elementov nadnacionalne serijske kulturne dediščine. Beneški obrambni sistem 16. in 17. stoletja je izjemno, zgodovinsko, arhitekturno in tehnološko pričevanje obrambnega sistema "alla moderna", razvitega v nekdanji Beneški republiki kot odziv na uvedbo nove tehnologije strelnega orožja v vojaške operacije.
6. Zgodovinsko jedro Trogirja
Ortogonalen načrt ulic tega otoškega naselja izhaja iz helenistične dobe, zaporedni vladarji pa so nadaljevali z okraševanjem mesta z različnimi izjemnimi javnimi in stanovanjskimi zgradbami ter utrdbami. Njegove lepe romanistične cerkve so dopolnjene z izrednimi renesančnimi in baročnimi poslopji. Najpomembnejša zgradba je trogirska katedrala s portalom zahodnih vrat, mojstrovina mojstra Radovana, najpomembnejši primer romanistično-gotske umetnosti na Hrvaškem.
7. Dioklecijanova palača in srednjeveški Split
Cesarjeva palača je eno izmed najpomembnejših del poznoantične arhitekture, ne samo po ohranjenosti posameznih izvirnih delov in celote, ampak tudi po nizu originalnih arhitektonskih form, ki oznanjajo novo zgodnjekrščansko, bizantinsko in zgodnjesrednjeveško umetnost. Čudovito dalmatinsko mesto vas bo popolnoma prevzelo, tu bo uživala vsa družina.
8. Starogradsko polje
Starogradsko polje je danes najbolje ohranjen antično-grški pejsaž v Sredozemlju. V obrazložitvi Svetovne organizacije je poudarjeno, da so tamkajšnji nasadi vinogradov in oljčni nasadi ostali praktično nespremenjeni od prve kolonizacije starih Grkov in da so edinstveno pričevanje geometrijskega sistema razdelitve zemlje, ki so ga uporabljal v Antiki.
9. Staro mestno jedro Dubrovnik
To pozno srednjeveško načrtovano mesto na južnem delu hrvaške obale vzhodnega Jadrana se je s svojim zgodovinskim jedrom, ki je ob vznožju hriba Srđ, ohranilo skozi stoletja do danes. Ima značaj edinstvene urbane celine, definirane z mestnim obzidjem, ki ima pomembno mesto v zgodovini mestne gradnje. Čeprav ga je leta 1667 močno uničil potres, je Dubrovniku uspelo ohraniti gotske, renesančne in baročne cerkve, samostane, palače ter fontane.
10. Bogomilski nagrobniki – srednjeveški nagrobni spomeniki
Bogomilski nagrobniki so nagrobni spomeniki, večinoma izklesani iz apnenca in v pravokotni obliki z ravnim ali koničastim vrhom, postavljeni pa v ležečem ter pokončnem položaju. Na Hrvaškem obstaja štiri tisoč bogomilskih spomenikov v dveh nekropolah. Nekropoli sta Velika in Mala Crljivica (Cista Velika) ter Dubravka/sv. Barbara (Konavle). S pregledi so ugotovili, da so bili prvi bogomilski spomeniki izdelani v drugi polovici 12. stoletja ter da so vrhunec doživeli v 14. in 15. stoletju.
