Očarljive mjanmarske Benetke

Razlogov za pot v Mjanmar je veliko, eden od teh je zagotovo višavsko jezero Inle, ki se v osrednjem delu razteza na 900 metrih nadmorske višine. Zato tu ne presenečajo temperaturne razlike med dnevom in nočjo. Konec februarja, ko se v Mjanmaru končuje zima, z marcem se je začelo poletje, čez dan sonce pripeka do 30 in več stopinj, ponoči pa se temperatura v tem času spusti pod deset stopinj Celzija. Jezero Inle v regiji Shan je obkroženo z gorami in ni majhno. V dolžino meri kar 22 kilometrov, v širino deset in je drugo največje v Mjanmaru. Njegova posebnost je, da ni naseljena le njegova okolica, temveč njegova – gladina. Hiše v številnih jezerskih vaseh so postavljene na dolgih kolih, med njimi poteka gost promet z motoriziranimi dolgimi kanuji, ti so danes predvsem turistični. Domačini večinoma ostajajo zvesti čolnom z vesli. Krajevne ribiče prepoznate že od daleč, saj z nogami na veslu umetelno poganjajo čoln.

Plavajoče poljedelstvo Že prvi sestop v kanu na severnem delu jezera ob pogledu na okoliško rastje, prve koliščarske hiše, mile in nasmejane domačine ter mimobežne čolne obljublja vse to, kar se na Inleju nato tudi polnokrvno zgodi. In to je neizmerna očarljivost naselja na vodi, mjanmarskih Benetk.

Življenje na jezeru je polno. Z drsenjem po gladini se pred očmi začnejo odpirati vasi, templji, plavajoči vrtovi na zahodu, kjer gojijo pravzaprav vse, kar tu lahko.

Verjeli ali ne, tudi vinsko trto. Intenzivno se s poljedelstvom na gladini jezera tu ukvarjajo od 60. let prejšnjega stoletja in ta je ob turizmu, ki se razvija predvsem v zadnjem času, ter lokalnih obrteh pomembna preživitvena panoga tega predela.

Med vasmi se je vredno odpraviti na lokalno tržnico. Ta je petdnevna, a kroži, vsak dan jo boste našli v drugem koliščarskem naselju. Tako kot na drugih mjanmarskih tržnicah se tudi na njej ni mogoče načuditi raznovrstnosti zelenjave in sadja, ki ju lahko vidite. Tam je naše običajno poznavanje kumaric, kolerabe in korenja seveda vse preozko. Tu vas ulovi tudi prijeten vonj hrane, ki jo sproti pripravljajo.

Pa ne le to, na pogrnjenih tleh ali nizkih letvah boste seveda poleg prodaje mesa in rib tam naleteli tudi na lekarno, na kozmetične pripomočke, nakit, oblačila, obutev in še marsikaj. Tudi na frizerja. Na odprtem, pod plahto, ki ščiti pred soncem, se tam domačini odločijo za krajšanje pričeske.

Jezero obrtnih spretnosti Na jezeru Inle so številne, tudi obrtne delavnice. Poleg izdelave srebrnega nakita, zvijanja cigar, ki sicer niso iz tobaka, temveč zanje uporabijo lokalno rastlinje, prepojeno z janežem, medom ali drugimi okusi, izdelovanja papirja in svilnatih oblačil, je tu še ena posebnost, tkanina iz lotosa.

Inle je edini kraj na svetu, kjer tkanine pletejo iz vlaken, ki se nahajajo v steblu lotosa. Tega za razliko od svile ne barvajo, temveč ohranjajo njegove rjavkaste odtenke. Oblačila, narejena iz te rastline, so za razliko od svile tudi nekoliko bolj trda.

Lotosova tkanina je zaradi enkratnosti svoje izdelave tudi zelo draga. V lokalni prodajalni na primer takšne srajce prodajajo tudi za 600 evrov. Nekoliko nižjo ceno ima lotosova tkanina, prepletena s svilnatimi trakovi.

Dolina zlatih pagod Po kosilu v restavraciji v eni izmed hiš na kolih se s čolnom lahko odpravite na drug konec jezera, na njegovo obrežje. Tam se sprehodite do templja Shew Inn Thein Paya s 1054 stupami. Zvončki na njihovem vrhu po budističnem verovanju poskrbijo za dušni mir, vizualno sladokusje pa prav tu zagotovijo številne pagode, med katerimi se lahko izgubljate v nedogled. Opečnate in bele še niso dokončno restavrirane, končna podoba doline bo tako nastala čez čas, ko bodo vse dobile zlato podobo.

Jama, polna budističnih kipov V okolici jezera Inle, ki tudi na svoji gladini gosti številne budistične templje, religije, ki je v Mjanmaru večinska, pa osupne tudi jama Pindaya.

Po dvesto stopnicah ali z dvigalom boste prišli do vhoda, kjer se boste nato spustili v notranjost podzemlja, tam najdete tudi stalaktite in stalagmite. Toda v prvem planu niso kapniki: jamo polni na stotine budističnih kipov. Od zlatih do črnih, ogromnih in majhnih, najdete jih v najbolj skritih razpokah skal. Darovali so jih posamezniki, pari in družine z vsega sveta. Od domačinov do Rusov, Nemcev in drugih.

V budistični deželi, krajih tisočerih pagod, kjer poudarjajo, da gre pri tem predvsem za filozofski kot religiozni sistem, je jama, polna svetlečih kipov, še ena od kulturnih čudes s tega konca sveta.