Na pršut in lekcijo stare nemščine v Sauris

Zakaj tja? Ker je daleč, a hkrati blizu. Sauris je od slovenske meje oddaljen le dobro uro, a se do njega prebijate po tako zaviti in ozki cesti, da imate občutek, da se peljete na konec sveta. A naj vas to ne odvrne – Sauris oziroma Zahre, kot mu rečejo domačini, očara vsakega obiskovalca. Nekatere s pravljično kuliso skalnatih gorskih vrhov, ki ga obdajajo, druge z alpskimi kočami, ki se vzpenjajo po pobočjih, spet tretje s samosvojo govorico tamkajšnjih prebivalcev. Ti namreč ne govorijo italijansko, ampak nemški dialekt, ki se je v gorski izolaciji obdržal in izoblikoval iz govorice kmetov, ki so tja prišli sredi 13. stoletja.

Zakaj zdaj? Medtem ko v dolini tarnamo nad milo zimo, je v Saurisu vendarle pokazala zobe. Tam so namreč pokriti z zavidljivo snežno odejo. Ne le to, tudi tamkajšnje smučišče obratuje s polno paro in je pri Italijanih in Avstrijcih priljubljena destinacija za konec tedna.

Kaj početi? Športniki se zapodite v zgornji del Saurisa – Sauris di Sopra, kjer najdete smučišče, v gorskih razgledih pa boste lahko uživali tudi na progah za tek na smučeh ali na začrtanih poteh za pohode s krpljami. Tik pred Saurisom boste naleteli tudi na Lago di Sauris, umetno jezero, ob katerem vodijo sprehajalne poti.

Dobro pa je poskrbljeno tudi za manj športne tipe ljudi – Sauris je namreč pravo gastronomsko središče. Prav tako kot jezik so razvili tudi samosvojo kulinariko – mešanico avstrijske in italijanske kuhinje, začinjeno s sestavinami, ki jih je mogoče dobiti v neizprosnem gorskem okolju. Obilje pašnikov napaja sirarne, najpomembnejša specialiteta Saurisa, ki nosi tudi geografsko zaščito, pa je dimljen pršut.

Kako tja? Pozimi v Sauris vodi le ena pot – z avtoceste med Trbižem in Vidmom zapeljite na izvozu za Tolmezzo, od tam nadaljujte do kraja Ampezzo, kjer vas bodo na cesto proti Saurisu usmerili prometni znaki. Ne pozabite, da gre za gorski kraj, zato poskrbite tako za topla oblačila kot za zimsko opremo vašega avtomobila.