Petek, 9. 2. 2018, 17.46
6 let, 2 meseca
Ljubljanski trg, kjer je bilo nekoč pokopališče, nekaj časa tudi kopališče #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,83
Vodnikov trg je danes prostor, ki je neposredno povezan z delom osrednje ljubljanske tržnice, na katero se dnevno zgrinjajo domačini in drugi obiskovalci. Nekoč je tu bil frančiškanski samostan s cerkvijo. S preobrazbami mesta se je spreminjala tudi ta mestna mikrolokacija.
Današnja Vodnikov in Krekov trg sta bila nekoč vsak na svoji strani mestnega obzidja, ki je predstavljal ločnico med mestom in predmestno vasjo Poljane, pri čemer je bil trg prostor pri zdajšnjem Lutkovnem gledališču na zunanji strani.
Na mestni strani je večji del današnjega Vodnikovega trga v 13. stoletju, ko so v Ljubljano prišli frančiškani, predstavljal njihov samostan s cerkvijo. Stari samostan je leta 1382 pogorel, v letih 1402 in 1412 pa so ga spet pozidali in obnovili cerkev, posvečeno Mariji Vnebozeti.
Pred cerkvijo, kar ustreza mestu pred današnjim Vodnikovim spomenikom, je bil nezazidan prostor, ki so ga uporabljali za pokopališče, namenjeno predvsem plemičem.
Bornasti spomenik pesniku Valentinu Vodniku, tudi duhovniki in profesorju, so odkrili junija 1889.
Vodnikov trg med obema vojnama
Del tržnice na Vodnikovem trgu med obema vojnama, levo je izložba Jugoslovanske knjigarne, na vogalu oglasna vitrina ateljejskega fotografa Frana Grabjeca. V pritličju vogalne hiše, kjer je nekoč bila knjigarna, je danes trgovina s turističnim kičem in spominki.
Tržni dan na Vodnikovem trgu, obdobje med obema vojnama
Ljubljanska tržnica leta 1964
Ljubljanska tržnica v 60. letih
Leta 1991
Samostan, kasneje licej
Prostor med stolnico in pokopališčem je bil v 15. stoletju tudi kopališče, ki so ga imenovali kapiteljsko ali spodnje. Mimo tega mestnega kraja sta v tistem času vodili dve poti proti reki. Ne njunih koncih je stal mlin z jezom, kjer so shranjevali in popravljali čolne, o nekdanjih mestnih prizorih še govori ohranjen zgodovinski spomin.
Od leta 1668 je bil samostan nekaj let namenjen novinciatu, obdobju preizkušanja bodočih frančiškanov. V tem času so ga nekoliko dozidali, čez 18 let pa ga zaradi naraščajočega števila njegovih uporabnikov in uporabnikov temeljito prezidali. Dobil je štirikotno obliko z obsežnim dvoriščem in križnim hodnikom. Leta 1703 so prenovili tudi cerkev.
Ko so bile po ljubljanskem potresu leta kasneje odstranjene ruševine samostana oz. liceja, so uredili Vodnikov trg, kjer je svoj prostor dobila tudi ljubljanska zelenjavna tržnica.
Od samostana do šole in na koncu trga
Leta 1784 so se frančiškani preselili v nekdanji avguštinski samostan na današnjem Prešernovem trgu.
Dve leti kasneje so frančiškansko cerkev ob današnji tržnici podrli, leto zatem pa porušili še samostans
Vodnikov trg med obema vojnama.
ka vrata in ukinili pokopališče, ki so ga premestili k Sv. Krištofu, kjer je danes Gospodarsko razstavišče, leta 1904 pa k Sv. Križu, današnjim Žalam.
Nekdanji samostan je po izselitvi za nekaj časa postal bolnišnica, leta 1787 pa so stavbo začeli preurejati v šolo. Pouk v liceju se je začel dve leti kasneje.
Bronasti spomenik Valentinu Vodniku pred stavbo so odkrili leta 1889, saj je pesnik v frančiškanskem samostanu nekaj časa bival, kasneje pa je bil tudi gimnazijski profesor.
Ko so po ljubljanskem potresu leta 1895 v kasnejših letih tu podrli poškodovan škofijski licej s knjižnico, je na njegovem mestu nastal prostor, kjer so uredili del osrednje živilske tržnice.
