Sreda, 31. 10. 2018, 4.05
6 let, 1 mesec
Časi, ko je bilo v Ljubljani bolj varno piti vino kot vodo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,66
1
Sprehod po sočni preteklosti Ljubljane z zgodovinarjem Boštjanom Plutom se začne pri vodnjaku pred Akademijo za glasbo. Herkulova fontana na Starem trgu pa ni samo zbirno mesto Wicked ture, temveč tudi njeno izhodišče.
Wicked tura po Ljubljani razpira nenavadno, temačno in krvavo preteklost slovenske prestolnice. Pripravil jo je zgodovinar Boštjan Plut, na njej pa razkriva tudi za domačine manj poznane plati mesta. Poteka pa pod okriljem organizacije Alternative Ljubljana.
Boštjan Plut je doktor zgodovine in odličen, duhovit pripovedovalec, kar je več kot dobra kombinacija za vodenje po manj znanih, temnih, alkoholnih, smrdečih in krutih poteh po preteklosti Ljubljane. Avtor sprehoda, speljanega čez mestno središče, v njem prehaja stoletja in se obrača k različnim družbenim in prostorskim stanjem tega prostora.
Govori o času, ko je bilo tam za zdravje varnejše piti alkohol kot vodo, pripoveduje o nenavadnih metodah oživljanja, zdravljenja hipohondrije, o natezalnicah, javnih hišah, preteklih bojih proti korupciji in nekaterih v današnjem času nepredstavljivih pravicah. Z eno od zgodb iz preteklosti pa tudi pokaže, kako lažne novice niso nič novega.
To je bila pred dvema stoletjema ena najbolj smrdečih ulic v Ljubljani.
Herkulov vodnjak - ponovitev stare fontane
Sprehod po sočni preteklosti Ljubljane z Boštjanom Plutom, ki se ob napovedanih terminih, naslednji bo 31. oktobra ob 18. uri in poteka v okviru organizacije Alternative Ljubljana, začne pri vodnjaku pred Akademijo za glasbo. Herkulova fontana na Starem trgu pa ni samo zbirno mesto Wicked ture, temveč tudi njeno izhodišče.
Na tem mestu je namreč nekoč stal večji baročni vodnjak, ki pa so ga konec 18. stoletja zaradi ukinjenega vodovoda z Golovca podrli. V zadnjem desetletju prejšnjega stoletja so izdelali interpretacijo starega vodnjaka in ga leta 1991 postavili na njegovo mesto.
Boštjan Plut je doktor zgodovine in je odličen, duhovit pripovedovalec, kar pa je več kot dobra kombinacija za vodenje po manj znanih, temnih, alkoholnih, smrdečih in krutih poteh po preteklosti Ljubljane. Je avtor vodenega sprehoda po mestu, poimenovanega Wicked Tour.
Raje vino kot vodo
"Eden od velikih problemov, dokler pred stoletjem ali dvema Ljubljana ni dobila kanalizacije, je bila čista voda. Povsod je bila onesnažena s fekalijami, ki so povzročale različne, pogosto smrtonosne bolezni," pripoveduje zgodovinar. Zato je bilo piti vodo nevarno, to pa je bil tudi razlog, da so se ljudje v teh časih raje zatekli k alkoholu. Mešanica vode in vina je tako bila odgovor na tedanje higienske razmere, kar je zadevalo vse meščane.
Razen če so imeli dostop do čiste pitne vode, kar je predstavljal prav Herkulov vodnjak, ki je nekoč stal pred današnjo glasbeno akademijo. "Dolgo je to bil eden redkih, če ne kar edini vir čiste pitne vode, saj ta ni prihajala iz Ljubljanice, temveč so jo speljali z Golovca. Dokler niso zgradili Grubarjevega kanala, je to delovalo, ker pa so ob tem posegu presekali cevi do vodnjaka, so bili Ljubljančani prepuščeni zgolj alkoholu." Nenavadno, a resnično: takrat so tisti, ki so pili alkohol, imeli daljšo življenjsko dobo kot tisti, ki so pili le vodo, podčrta Boštjan Plut.
Na Čevljarskem mostu Boštjan Plut pripoveduje o antični preteklosti reke, pa tudi njenih zgodbah, povezanih z utopljenci v 19. stoletju, ko so v Kmetijskih in rokodelskih novicah ljudem posredovali "znanstvene" metode oživljanja.
Ena najbolj smrdečih ulic
V kako drugačnih časih tega mesta živimo, ilustrira tudi zgodba o stranski ulici ob levem boku Akademije za glasbo, Stiški ulici, ki je konec 19. stoletja veljala za eno najbolj smrdljivih v mestu. Na današnjem Starem trgu je bilo namreč eno od zabavišč in tako se je zgodilo, da je ta stranska pot v kraju postala stranišče na prostem.
Da bi to preprečili, so nameravali na ulici postaviti vrata, a se to ni obneslo, saj je tam delovala tudi ena od šnopsarij. "To so bile dno od dna, kar se tiče gostinske ponudbe v preteklih stoletjih, predvsem v 19. in na začetku 20. stoletja."
Ob tem Boštjan Plut navede različne družbene kontekste lokalov na prelomu stoletij. V kavarne so zahajali višji razredi, gostilne so zajemale povprečje, nižji sloji pa so zahajali v omenjene šnopsarije, kjer običajno tudi ni bilo stolov, mogoče le kakšna klop. V njih pa je bila pogosto tudi prostitucija in tako so to bili razvpiti mestni prostori.
Boštjan Plut pripoveduje o času, ko je bilo tu za zdravje varnejše piti alkohol kot vodo, pripoveduje o nenavadnih metodah oživljanja, zdravljenja hipohondrije, o natezalnicah, javnih hišah, preteklih bojih proti korupciji in nekaterih v današnjem času nepredstavljivih pravicah. Z eno od zgodb iz preteklosti pa tudi pokaže, kako seveda lažne novice niso nič novega.
Najstarejša legalna javna hiša
Ob tem zgodovinar pove tudi za lokacijo ene od najstarejših legalnih ljubljanskih hiš, ki je nekoč stala na današnji Zemljemerski ulici. Odprli so jo leta 1895, vodila pa jo je ženska. Nekaj let po delovanju javne hiše se je izkazalo, da so ženske v njej v podobnem položaju, čemur bi danes rekli trgovina z ljudmi.
Ženskam so namreč vzeli osebne dokumente in civilno obleko, z oblačili, ki so jih kot prostitutke dobile, pa niso mogle na ulico. Na tak način so se znašle v nekakšnem zaporu, kjer so jim jemali tudi del dobička.
Policija je začela primer preiskovati, vendar ni ničesar odkrila. A ker so se pritožbe še najprej vrstile, so z Dunaja poslali inšpektorja, da ugotovi, za kaj gre. Izkazalo se je, da je bil glavni ljubljanski mestni inšpektor v tesnih odnosih z lastnico bordela. Zaključek dunajske preiskave jo je pripeljal v zapor, ljubljanskega inšpektorja pa v prisilno upokojitev.
Načini oživljanja utopljencev
Ob tem ekipi, zbrani na žmohtnem sprehodu po preteklosti Ljubljane na Čevljarskem mostu, začne Boštjan Plut pripovedovati še druge manj poznane zgodbe, povezane s tem mestom.
"Ljubljanica je bila včasih tudi precej nevarna reka, še pred stoletjem in pol njen breg ni bil urejen in tako se je marsikdo, ki je sem prišel odtočit, skotalil vanjo," pripoveduje zgodovinar. In ko so začele izhajati Bleiweisove Kmetijske in rokodelske novice v štiridesetih letih 19. stoletja, so se v eni od začetnih številk časopisa odločili, da bodo podali znanstvena navodila, kako reševati utopljence.
Nad reko tako zgodovinar pripoveduje o preteklih bolj in manj "znanstveno preverjenih metodah za oživljanje". Ukrepov je bilo več, eden od teh je bilo tudi žgečkanje s petelinjim peresom po vratu in nosom, s ciljem, da oseba začne dihati.
Avtorski sprehod po Ljubljani z Boštjanom Plutom je tako eden vodenih alternativnih ogledov Ljubljane, ki odpirajo drugačno in marsikdaj novo perspektivo na mesto. Pod okriljem Alternative Ljubljane pa poleg pričujoče organizirajo tudi pohode po grafitih, ulični umetnosti in prostorih LGBT.
Strokovni pregled natezalnice
Eden od ljubljanskih zdravnikov stoletja nazaj pa je strokovno preveril tudi natezalnico, s katero je preiskovalni sodnik v časih preganjanja čarovništva iskal resnico. Kje v stari Ljubljani so se nekoč nahajali ti prostori in kaj se je tam dogajalo, prav tako pokaže in pripoveduje zgodovinar Plut.
Potem so tu še zgodbe o ljubljanski promenadi iz zgodnjih časov tega mesta. Ta se je nahajala med današnjim starim in mestnim trgom. Ob tem se strokovnjak razgovori o služkinjah, ki so v mestu iskale svoje možnosti za vzpon po socialni lestvici prek poroke, pa tudi o problemih, ko Ljubljana še ni imela javne razsvetljave. Električno je dobila konec 19. stoletja, plinska različica je obstajala od leta 1861, bolj neenotno pa je imela že prej, in sicer, ker je vsaka hiša to urejela po svoje.
Pot naprej vodi do Kongresnega trga, tam pa v pripovedovanju o času kongresa Svete alianse, ki se je v Ljubljani zgodil na začetku 19. stoletja. Cesarji, kralji, ministri, vladarji in še drugi predstavniki različnih držav, okoli 500 jih je bilo vseh skupaj, so se tu leta 1821 zadržali med 10. januarjem in 22. majem.
Nekoč so ulice pometali zaporniki
Pot naprej vodi do Kongresnega trga, tam pa v pripovedovanju o času kongresa Svete alianse, ki se je v Ljubljani zgodil na začetku 19. stoletja. Cesarji, kralji, ministri, vladarji in še drugi predstavniki različnih držav, okoli 500 jih je bilo vseh skupaj, so se tu leta 1821 zadržali med 10. januarjem in 22. majem.
Ljubljana pa se je takrat želela pokazati v najboljši luči. "V tistem času so zaporniki iz gradu, okovani v verige, pometali ceste. A v času Svete alianse sta se župan in mestni svet ustrašila, da bo to goste motilo in so tako za čiščenje plačali prebivalcem."
Kongres pa ni edino okno v preteklost, ki ga na enem od osrednjih ljubljanskih trgov odpre zgodovinar. Govori namreč tudi o cirkusu v mestu, pa zdravniku iz 19. stoletja, ki je uspešno znal ozdraviti hipohondrijo, in o drugem.
Kamen na klopi
Knafljev prehod je bil v prejšnjem stoletju precej drugačen kot je danes. "Včasih je to bil temačni prehod in tu so se začeli zbirati uživalci prepovedanih substanc," spomni Boštjan Plut. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bila bližnja gostilna Rio tudi eno od zbirališč pankerjev.
V prehodu med Slovensko cesto in Wolfovo ulico je nekdaj pogosto patruljirala policija, zato so si ljudje, ki so se tam zadrževali, o njenih obhodih tudi sporočali. Kamen na klopi je pomenil, da so tisti dan možje v modrem Knaflja že obiskali.
Ob čemer pa vodič naniza tudi zgodbe o močeradovcu, daturi ali hudičevi zeli ter meskalinu.
Gibanje za abstinenco
Naprej, na Prešernovem trgu pride na dan delovanje gibanja za abstinenco, ustanovljenega na prelomu iz 19. v 20. stoletje, ki je na tem mestnem prostoru organiziralo tudi zborovanje proti pitju alkohola.
Sprehod Boštjan Plut pelje še naprej do Mestnega trga in nato še naprej do Adamič-Lundrovega nabrežja, kjer prav tako odkriva temačnejše plati preteklosti tega mesta.
Wicked tura je razburljiva nanizanka zgodovinskih pripovedi, ki razpisajo ta urbani prostor. Verjetno je še bolj kot za turiste zanimiva za domačine. Na poznanih poteh tako ponuja pogled onkraj prevladujoče vednosti.
Drug pogled na domače mesto
Avtorski sprehod po Ljubljani z Boštjanom Plutom je tako eden vodenih ogledov Ljubljane, ki odpirajo drugačno in marsikdaj novo perspektivo na mesto. Ob poslušanju o preteklih časih in življenju v tem mestu se ob nizanju zgodb sprožijo tudi misli o geopolitični loteriji. Torej, kje in kdaj se s svojim življenjem znajdemo.
Je pa Wicked tura, razburljiva nanizanka zgodovinskih pripovedi, verjetno še bolj kot za turiste zanimiva za domačine. Na poznanih poteh tako ponuja pogled onkraj prevladujoče vednosti. Ljubljano je tako prek njenih sočnih in temnih epizod mogoče odkrivati na svojstven in duhovit način.
Preberite še:
1